Morilec še vedno na prostosti

	Pred letom dni je bila Politkovska ubita na odvraten način. Umrla je, ko je zagovarjala človeško dostojanstvo za vse državljane. Njeno ime je postalo najvišja moralna avtoriteta. Mihail Kasjanov

Medtem ko se je družina Politkovske poklonila na njenem grobu na pokopališču na obrobju Moskve, se je v središču ruske prestolnice zbralo več sto zagovornikov človekovih pravic in opozicijskih aktivistov. Zbrani, ki so bili pod strogim varnostnim nadzorom, so zahtevali objektivno pojasnilo umora do režima kritične novinarke.

Med zbranimi so bili tudi predstavniki opozicijske stranke Ljudska demokratska unija, ki jo vodi nekdanji ruski premier Mihail Kasjanov , ki je napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah leta 2008. Na trgu v bližini Kremlja so pripravili razstavo fotografij iz Čečenije. " Mislim, da je to najboljši način, da se ohrani spomin nanjo in da se pokaže, da njeno delo ni umrlo, " je dejala Tatjana Lokšina iz skupine za varstvo človekovih pravic Demos. Spominske dogodke so pripravili tudi v drugih mestih po svetu, vključno z New Yorkom, Parizom in Rimom.

Kritičarka ruske politike
Novinarko, ki je veljala za ostro kritičarko ruskega predsednika Vladimirja Putina in je opozarjala na kršitve človekovih pravic v Čečeniji, je neznani storilec ustrelil 7. oktobra v bloku, v katerem je stanovala, ko se je vračala z nakupov.

Bila je ena najbolj uglednih ruskih novinark, poznana predvsem po svojem kritičnem pisanju o vojni v Čečeniji, v katerem je ostro opisovala tako grozodejstva ruskih vojaško-policijskih enot kot nasilje čečenskih paravojaških organizacij.

Spomin na novinarko v enem od Moskovskih parkov© EPA

Bila je tudi pogajalka pri reševanju talcev v napadu čečenskih skrajnežev na moskovkso dvorano Dubrovka leta 2002. O ugrabitvi v Beslanski šoli dve leti pozneje, ko je bilo v spopadih med pripadniki ruske posebne enote in čečenskimi teroristi ubitih 332 talcev, ni poročala. Zaradi zastrupitve je namreč ležala v bolnišnici. Mnogi so prepričani, da so jo že takrat poskušali umoriti. Zaradi svojega pisanja je bila večkrat v nemilosti ruskih oblasti.

Za svoje novinarsko delo je prejela številne mednarodne nagrade, med drugim nagrado pogum v novinarstvu, ki jo podeljuje Mednarodna fundacija ženskih medijev. Organizacija Amnesty International jo je leta 2001 nagradila za poročanje o »f iltracijskih taboriščih« za čečenske upornike, pred dvema letoma pa je dobila nagrado Olofa Palmeja za človekove pravice.

Okoliščine umora še niso pojasnjene
Leto dni po njeni smrti okoliščine umora še niso pojasnjene. Minilo je celih deset mesecev, da so prijeli prve osumljence, četudi so preiskovalci imeli na razpolago posnetek moškega, ki naj bi novinarko domnevno ubil. Med priprtimi so bili tudi člani varnostnih sil ter ruske varnostne službe FSB, ki naj bi morilce oskrbeli s potrebnimi informacijami. Dva osumljenca so že izpustili in zamenjali glavnega preiskovalca v primeru.

V letu, ko je bila umorjena Politkovska , so po navedbah dopisnika britanske televizijske mreže BBC Richarda Galpina v sumljivih okoliščinah umrla vsaj še dva ruska novinarja. Nevladna novinarska organizacija Reporterji brez meja pa trdi, da je, odkar je Putin leta 2000 prevzel oblast zaradi svojega dela, povezanega z Rusijo, umrlo 18 novinarjev.

	Rusko vlado pozivamo, da v skladu z mednarodnimi standardi pred roko pravice privede tako tiste, ki so umorili Ano Politkovsko kot tudi tiste, ki so umor naročili. To dolgujemo spominu Ane, da zaščiti tiste, ki si še vedno upajo spregovoriti na glas v dobrobit tistih, ki jih nihče ne želi poslušati. Iz odprtega pisma

Generalni tožilec Jurij Čajka je za umor Politkovske in druge umore znanih osebnosti v Rusiji okrivil tujo kriminalno združbo, katere glavni namen je destabilizacija ruskega predsednika, novinarkini kolegi pri Novi Gazeti, ki sodstvu očitajo oviranje preiskave umora, pa napovedujejo, da bodo ponedeljek razkrili rezultate lastne preiskave o storilcih.

Zvezdniki pozivajo k pravici
Britanski The Times je v soboto objavil odprto pismo, v katerem več kot 60 svetovno znanih osebnosti zahteva, da morilce ruske novinarke privedejo pred roko pravice. V pismu pozivajo svetovne voditelje, naj naredijo vse, da bi zaščitili delo novinarjev na konfliktnih območjih.

Med podpisniki so med drugim Nobelov nagrajenec za mir Desmond Tutu , britanski dramatik Harold Pinter , ameriška igralka Susan Sarandon in francoski mislec Bernard-Henri Levy . Pismo sta podpisali tudi vdovi nekdanjega ruskega vohuna Aleksandra Litvinenka in novinarja Daniela Perla, ki je bil ubit v Pakistanu leta 2003, Marina Litvinenko in Mariane Pearl .