Na Danskem so ponoči drugo noč zapored nad vojaškimi območji znova opazili drone, je danes sporočila danska vojska.
Zveza Nato, ki je v zvezi s temi incidenti v stalnih stikih s Koebenhavnom, pa je sporočila, da so zaradi njih okrepili dejavnost na območju Baltskega morja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med ukrepi, ki jih je uvedlo zavezništvo, je tiskovni predstavnik zveze Nato Martin O'Donnell na novinarski konferenci v Bruslju navedel "več platform za obveščanje, nadzor in izvidovanje ter vsaj eno fregato za protizračno obrambo" v regiji zahodno od Rusije.
Izpostavil je, da so visoki predstavniki zavezništva v stalnih stikih z danskimi voditelji v zvezi z incidenti z droni, ki pomenijo najnovejšo v vrsti kršitev zračnega prostora držav članic Nata.
Danska namignila na vpletenost Rusije
Zaradi dronov so bili od ponedeljka na Danskem in Finskem prisiljeni zapreti več letališč, pri čemer je Danska namignila na vpletenost Rusije. V minulih dneh in tednih je prišlo tudi do več kršitev zračnega prostora z letali in droni na Poljskem, v Romuniji in Estoniji, za katere so prav tako obtožili Rusijo.
Moskva vpletenost odločno zavrača. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov pa je v sobotnem govoru na zasedanju Generalne skupščine ZN opozoril zvezo Nato, da bi agresija na Rusijo naletela na odločen odgovor.
Potem ko je danska vojska v soboto sporočila, da so nad več vojaškimi objekti opazili neidentificirane drone, je o tem poročala tudi danes. Sporočili so, da so "ponoči na več lokacijah oboroženih sil opazili brezpilotne letalnike". Brez drugih podrobnosti so še dodali, da so "razporedili večje zmogljivosti". Danski mediji pa so poročali, da ponoči niso zaprli nobenega letališča v državi.
Dronski zid?
Policija je v soboto potrdila, da so v petek zvečer opazili dva drona v bližini in nad največjim vojaškim oporiščem v državi Karup, kjer so nameščeni vsi helikopterji danskih oboroženih sil, nadzor zračnega prostora, letalska šola in podporne funkcije.
V luči omenjenih incidentov so obrambni ministri desetih vzhodnih in severnih članic EU, med njimi tudi Danske, v petek razpravljali o vzpostavitvi t. i. dronskega zidu za obrambo pred brezpilotniki. Poudarili so, da je treba najprej vzpostaviti učinkovit sistem zaznavanja.
Razdalja med Kaliningradom in Koebenhavnom je z letalom 515 km, vendar je potrebno leteti kakih 100 km preko Švedske. Iz St. Peterburga je 1150 km, a je potrebno leteti preko celotne Estonije in južne Švedske za to najkrajšo pot, potem… ...prikaži več pa je treba priti še nazaj, a ne. Noben dron ne leti tako daleč, pa s tem, da se še malo smuka okoli teh letališč tam. Pol se odpelje domov in drug dan gre spet mal težit tja. Kdor to verjame, verjame tudi v Božička!!!
Res težko razumljivo. Povsod vidijo ruske drone ne upajo pa jih sestreliti. Očitno bodo morali ukrajince poklicati, da jim to pokažejo. Še lažne propagande ne obvladajo..
Kaj čakajo? Da bodo danski objekti postali ruševine?