Osrednja slovesnost v torek
Glavni del slovesnosti bo v torek, ko bo Barack Obama na stopnicah kongresne palače svečano prisegel na sveto pismo pred predsednikom vrhovnega sodišča ZDA Johnom Robertsom in izrekel besede, ki jih ponavljajo predsedniki vse od 30. aprila 1789, ko je v New Yorku, takratni prestolnici ZDA, prisegel prvi predsednik George Washington. "Svečano prisegam, da bom zvesto opravljal naloge predsednika ZDA in bom po najboljših močeh ohranjal, ščitil in branil ustavo ZDA. Naj mi Bog pomaga."

Veliki dogodek, ki bo trajal do srede, sicer vključuje tudi deset plesnih prireditev in tradicionalno potovanje ameriškega predsednika z vlakom od Philadelphie v Pensilvaniji do Washingtona, ki se ga je leta 1961 prvič udeležil Abraham Lincoln, predsednik, s katerim se želi identificirati največ ameriških predsednikov.

Transportni in logistični zalogaj
Kabelska televizija HBO je za pravice neposrednega prenosa celotnega spektakla plačala 2,5 milijona dolarjev. Glavne slovesnosti naj bi se po pričakovanjih organizatorjev udeležilo okoli dva milijona ljudi, kar predstavlja za mesto Washington velik transportni in logistični zalogaj. Dodatne sile so mobilizirale varnostne službe, starejšim državljanom organizatorji priporočajo, naj se gneči raje izognejo in slovesnost spremljajo prek televizijskega ekrana. Eden od problemov mestnih oblasti je tudi invazija prostitutk, ki si ob večjem pretoku ljudi obetajo več dela. Zato so na različnih koncih mesta postavili znake, ki prepovedujejo prostitucijo, kar je razburilo nekatere meščane, ki se bojijo, da bo Washington prišel na slab glas.

Krajši govor zaradi vremena
Obami bi sicer največji problem lahko predstavljalo vreme, saj je vzhodno ameriško obalo zajel val hladnega zraka. Slovesnost na prostem naj bi bila zato nekoliko krajša, kot je bilo sprva predvideno. Obama tako s svojim govorom po dolžini skoraj gotovo ne bo prekosil rekorderja, Williama Harrisona, ki je ob inavguraciji leta 1841 govoril slabi dve uri, nato pa zbolel za pljučnico in mesec dni po nastopu dolžnosti umrl v postelji v Beli hiši.

Razkošje v krizi: da ali ne
Slovesnosti ob inavguraciji novoizvoljenega ameriškega predsednika Baracka Obame bodo stale okoli 150 milijonov dolarjev, kar je po pisanju ameriških medijev največ v ameriški zgodovini. V ameriških medijih se je sicer razvila burna razprava o tem, ali je takšno razkošje primerno v času, ko so ZDA vpletene v dve vojni, se soočajo z velikim proračunskim primanjkljajem in so globoko v svetovni gospodarski krizi. Nekaj komentatorjev je spomnilo, da je bil odhajajoči predsednik George Bush ob svoji drugi inavguraciji pred štirimi leti na straneh vodilnih ameriških časopisov razglašen za neodgovornega razsipneža, čeprav je porabil manj denarja. Primerjali so ga z občutno skromnejšimi slovesnostmi v času prve in druge svetovne vojne, predsednika Woodrowa Wilsona leta 1917 in Franklina Roosvelta leta 1945. Tiskovna predstavnica inavguracijskega odbora Linda Douglass na očitke odgovarja, da so stroški deloma pokriti iz zasebnih virov, torej največjih donatorjev kampanje Baracka Obame. Med njimi naj bi največ (300.000 dolarjev) prispeval hotelir Penny Pritzker iz Chicaga.