V katarski prestolnici sta dogovor pred približno 300 povabljenimi gosti podpisala glavni ameriški pogajalec Zalmay Khalilzad in politični vodja talibanov Abdul Gani Baradar. Na slovesnosti je bil prisoten tudi ameriški zunanji minister Mike Pompeo.
Dogovor predvideva umik ameriških vojakov iz Afganistana, v zameno pa morajo talibani zagotoviti, da država ne bo postala varno zatočišče za teroriste in začeti mirovne pogovore z vlado v Kabulu.
ZDA bodo glede na dogovor sprva v 135 dneh zmanjšale število svojih vojakov s približno 12.000 na 8600, če se bodo talibani držali danes podpisanega, pa se bodo ZDA in njene partnerice v roku 14 mesecih popolnoma umaknile iz države, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Dejanski mirovni pogovori za Afganistan pa se z današnjim podpisom šele začenjajo - kot predvideva dogovor, naj bi talibani in vlada za mizo prvič sedli 10. marca.
Pogovori v katarski Dohi med ZDA in talibani so se začeli sredi leta 2018, ki je bilo po podatkih Združenih narodov najusodnejše leto za civiliste v Afganistanu. Predsednik ZDA Donald Trump jih je septembra lani po smrti ameriškega vojaka, ki je bil med 12 smrtnimi žrtvami napada v Kabulu, nenadoma prekinil. Decembra lani so se v Dohi pogovori nadaljevali, a so jih spet prekinili po napadu talibanov v bližini največjega ameriškega letalskega oporišča Bagram v Afganistanu.
Sledil je preboj 22. februarja letos, ko so talibani, ameriška vojska in afganistanske varnostne sile dosegli dogovor o zmanjšanju nasilja za teden dni, kar je odprlo pot podpisu dogovora med Washingtonom in talibani. V zadnjem tednu pred današnjim podpisom je dejansko prišlo do bistvenega upada napadov talibanov v državi.
ZDA so Afganistan napadle kmalu po terorističnih napadih 11. septembra 2001, čeprav Afganistan niti talibani niso imeli praktično nobene zveze z napadalci, ki so bili večinoma državljani Savdske Arabije.
dezurni@zurnal24.si
zakaj pa bi pomagače izbrisali