Prek podružnice v Sloveniji so v Rusijo pošiljali občutljivo tehnologijo

Tehnološko podjetje s sedežem v Nemčiji je lahko v Rusijo izvažalo tehnologijo z omejenim dostopom, čeprav je Evropska unija uvedla nov krog sankcij proti režimu Vladimirja Putina zaradi invazije na Ukrajino, poroča bruseljski Politico. Preiskava je pokazala, da je podjetje Kontron, ki posluje v EU, Veliki Britaniji in Ameriki, konec leta 2023 uporabilo svojo slovensko podružnico za izvoz občutljive telekomunikacijske tehnologije v vrednosti več kot 3,5 milijona evrov v svojo rusko podružnico. In to kljub temu, da je leta 2023 začelo veljati več paketov sankcij EU, vključno z enajstim paketom junija istega leta, katerih cilj je bil omejiti izvoz napredne tehnologije in tehnologije z dvojno rabo v Rusijo.

Izvozna dokumentacija, ki jo je pregledal Politico, kaže, da je bilo med julijem in novembrom 2023 iz Kontronove slovenske podružnice Kontron d.o.o. ruski podružnici Iskra Technologies poslanih enajst pošiljk. Med izvoženimi izdelki je bil tudi izdelek z dvojno rabo, s katerim je mogoče spremljati in prestrezati komunikacijski promet, znan kot SI3000.

Družba je navedla, da so bile pošiljke, ki so vključevale visokotehnološko blago in blago z dvojno rabo, prepovedano s sankcijami EU po ruski invaziji na Ukrajino, obstoječa naročila, dovoljena zaradi izvoznih dovoljenj, ki ji jih je izdala slovenska vlada. Po novem valu sankcij junija 2023 je družba ustavila vse nove pošiljke. "Po uveljavitvi 11. svežnja sankcij (23. junij) smo prenehali izvažati kakršno koli novo blago in dobavljali le že odobrene izvozne pošiljke v skladu z izdanimi izvoznimi dovoljenji, v skladu z veljavnimi sankcijami EU," je podjetje zapisalo v izjavi. 

Sankcije EU za tehnologijo z dvojno rabo naj bi veljale za vse nove in obstoječe pogodbe, tudi če so bile podpisane pred začetkom veljavnosti svežnja sankcij. Vendar pa vključujejo nekaj posameznih izjem za kibernetsko, reševalno in medicinsko tehnologijo, pri čemer naj bi podjetja za izpolnitev teh naročil pridobila dovoljenje države članice EU, v kateri imajo sedež. Niti Evropska komisija niti nemški centralni carinski organ nista navedla, da poteka ali bo potekala preiskava podjetja Kontron.

Profimedia

Rusija poskuša zaobiti sankcije

Primer je sprožil nova vprašanja o sposobnosti Rusije, da tudi ob upoštevanju omejitev pridobi ključno tehnologijo, in spodbudil pozive k poostritvi svetovnega režima sankcij. Roderich Kiesewetter, član nemškega Bundestaga iz vrst CDU in nekdanji varnostni uradnik Nata, je za Politico dejal, da je bilo pomanjkanje zahodne tehnologije v Rusiji resen udarec za rusko vojno gospodarstvo. "Zato je Rusija že večkrat poskušala pridobiti zahodno tehnologijo tako, da se je z uporabo zapletenih sistemov izognila sankcijam," je dejal. Opozoril je, da nadaljnji ruski dostop do nadzorne in telekomunikacijske tehnologije "koristi Putinovemu vojnemu stroju in tako slabi evropsko varnost". 

Konstantin von Notz, član Bundestaga iz vrst Zelenih in predsednik parlamentarnega nadzornega odbora, ki nadzira nemške varnostne službe, je posvaril pred vsakim poskusom spodkopavanja uvedenih sankcij proti Rusiji. Dodal je, da morajo pristojni nadzorni organi na evropski in nacionalni ravni še naprej zelo pozorno spremljati te razmere. Pozval je k "takojšnji odpravi vseh vrzeli v režimu sankcij EU".  

Znatno zmanjšali naložbe v Rusiji

Podjetje Kontron se je v zadnjih letih zavezalo, da se bo umaknilo iz svojega dela v Rusiji. V letnem poročilu za leto 2021 je podjetje obsodilo "veliko človeško trpljenje", ki ga je povzročila ruska invazija na Ukrajino, in navedlo, da se je "odločilo, da ne bo več vlagalo" v to državo. Obljubilo je, da bo leta 2022 "še naprej zmanjševalo svojo udeležbo [...] na stalni, vendar optimizirani osnovi". 

Od začetka vojne v Ukrajini so znatno zmanjšali svoje naložbe v Rusiji. Število tamkajšnjih zaposlenih so zmanjšali s skoraj 600 na 240. Vendar je podjetje Kontron na ruskem trgu stalno prisotno prek hčerinske družbe Iskra Technologies. Evropska unija je decembra 2024 uvedla sankcije za družbo Iskra Technologies, Kontron pa po zadnjih računovodskih izkazih ob koncu leta ohranja nadzor nad tem podjetjem, za katerega veljajo sankcije, poroča Politico. Iz teh je razvidno, da je družba Iskra Technologies še vedno v 48,4-odstotni lasti Kontrona prek njegove slovenske hčerinske družbe Kontron d.o.o..

Ruska podjetja s tujim lastništvom so pogosto v večinski lasti ruskega državnega podjetja, čeprav podjetje Kontron ni želelo povedati, kdo je lastnik preostalih 51,6 odstotka delnic podjetja Iskra Technologies, ko ga je kontaktiral Politico. Povedali so, da gre za "ruski subjekt", ki pa "ni povezan/povezan z ruskimi državnimi podjetji/podjetji v državni lasti". 

Pošiljke v Kazahstan

Od junija 2023, ko so začele veljati sankcije EU, je slovenska podružnica podjetja Kontron opravila tudi najmanj 49 pošiljk nadzorne tehnologije SI3000 in rezervnih delov svoji podružnici v Kazahstanu, kažejo izvozne evidence, ki jih je analiziral Politico. Država, ki meji na Rusijo, je ključna Putinova zaveznica, njen namestnik voditelja pa je lani dejal, da njegova podjetja ne bodo "slepo sledila" sankcijam proti Rusiji.

Podjetje Kontron je v izjavi navedlo, da je bil ves izvoz v Kazahstan namenjen domači uporabi. "Iskratel (zdaj Kontron d.o.o.) je na kazahstanskem trgu prisoten že več kot 20 let in na tem obsežnem območju redno in v velikem obsegu prodaja in podpira svoje izdelke/rešitve. Vse dobave v Kazahstan so bile opravljene lokalnim strankam za projekte, ki so se izvajali v Kazahstanu. Oprema je bila namenjena izvajanju aktivnih pogodb v Kazahstanu. Poleg tega je Kazahstanu prepovedano (neposredno ali posredno) izvažati opremo s poreklom iz EU ali opremo, uvoženo iz EU, v Rusko federacijo. Podjetje Kontron ima prav tako vzpostavljeno direktivo o sankcijah, ki zagotavlja skladnost s sankcijami," so sporočili iz podjetja. 

Ruska želja po manjši odvisnosti od uvoza

Val sankcij, ki so bile na Rusijo uvedene po njeni invaziji na Ukrajino, je Moskvo prisilil, da si prizadeva postati manj odvisna od uvoza. Iskra Technologies, ruska hčerinska družba podjetja Kontron, proti kateri so bile uvedene sankcije, je imela pri tem pomembno vlogo, piše Politico. Junija je Iskra prejela nagrado ruske industrije za neodvisnost od uvoza na področju telekomunikacij za projekt kazenskega pregona. Naslednji mesec je podjetje vložilo približno pol milijona dolarjev v razširitev proizvodnje širokopasovnih usmerjevalnikov za Rostelecom, ruskega državnega telekomunikacijskega operaterja.

Ruska vlada zdaj štiri Iskrine telekomunikacijske sisteme SI3000 uvršča med "telekomunikacijsko opremo ruskega porekla", saj se Moskva zaradi sankcij trudi nadomestiti uvoženo tehnologijo. Podjetje Kontron je v izjavi navedlo: "To so ruski izdelki in niso povezani z dodatnim prenosom tehnologije ali tehnično podporo podjetja Kontron d.o.o. po letu 2022." Iskra Technologies je bila ustanovljena avgusta 2023 kot del združitve z družbo RTSoft - Kontronovo rusko "sestrsko družbo", kot so jo sami označili.

Po podatkih iz registrov ruskih podjetij je imel RTSoft od leta 2016 dovoljenje za ravnanje z občutljivimi ruskimi državnimi informacijami, pri čemer je dovoljenje neposredno podelila FSB, ruska obveščevalna agencija. Podjetje Kontron je navedlo, da ta licenca od aprila 2022, dva meseca po ruski invaziji na Ukrajino, ni bila več aktivna in da podjetje "ni dobavilo nobene opreme ali opravilo nobenih storitev za rusko organizacijo FSB".

Leta 2020 je družba RTSoft vložila tožbo proti 18. osrednjemu raziskovalnemu inštitutu ruskega obrambnega ministrstva zaradi pogodb, ki so vključevale eksperimentalno opremo. Politico poroča, da je iz dokumentov razvidno, da je bila družba RTSoft partner z inštitutom vsaj od leta 2016. Po podatkih ameriške organizacije za varnostne raziskave CNA je inštitut, znan tudi kot "enota 11135", povezan z GRU, ki se osredotoča na komunikacijske obveščevalne podatke za Rusijo. Podjetje je odločno zanikalo kakršno koli tekoče sodelovanje z ruskim obrambnim ministrstvom. Tiskovni predstavnik podjetja Kontron je dejal: "Iskra Technologies, vključno z združenim podjetjem AO RT Soft, po letu 2022 nima nobenih pogodb in ne sodeluje z Ministrstvom za obrambo Ruske federacije."

Profimedia

Posojila ruski hčerinski družbi

Dokumenti slovenskega podjetja, ki jih je pregledal Politco, kažejo, da je imela družba Kontron d.o.o. konec leta 2023 še vedno 3,546 milijona evrov posojila ruski podružnici Iskra Technologies, ki zapade med letoma 2026 in 2027. Slovensko podjetje je leta 2022 odpisalo tudi 6,393 milijona evrov posojil ruski hčerinski družbi. Sankcije EU prepovedujejo vsem podjetjem iz EU, da bi zagotavljala finančno pomoč ali dajala na voljo sredstva subjektom, ki so pod sankcijami. Podjetje Kontron je sporočilo, da so posojila še vedno aktivna, da pa so "preverili skladnost s sankcijami EU".

Kiesewetter, poslanec CDU, je dejal, da bi morali nemški organi "nemudoma" preiskati ta dogovor. "Nemčija je bila doslej zelo šibka pri pregledovanju in izvajanju sankcij in je na splošno dosegla zmanjšanje svežnjev sankcij v EU," je opozoril.

Olof Gill, tiskovni predstavnik Evropske komisije za finančne storitve, je dejal, da ne morejo komentirati posameznih primerov uporabe sankcij. "Države članice EU so odgovorne za izvajanje sankcij EU ter ugotavljanje kršitev in nalaganje kazni prek svojih pristojnih nacionalnih organov," je dodal.

dezurni@styria-media.si