Evropska volišča so se odprla tudi na Irskem in Češkem. Evropska komisija pa bo Nizozemsko pozvala, naj pojasni, zakaj je kljub drugačnemu dogovoru že objavila rezultate svojih volitev.
Nizozemska in Velika Britanija sta bili prvi, ki sta v četrtek odprli volišča za volitve v Evropski
parlament. Nizozemci so danes že objavili začasne rezultate glasovanja, kljub drugačnemu dogovoru
iz leta 1976, po katerem vse države hkrati objavijo neuradne izzide. Volitve v posameznih državah
namreč ne potekajo na isti dan.
Türk pozval na volišča
|
|
Predsednik države Danilo Türk je Slovence pozval k čim številčnejši volilni udeležbi. Po njegovih besedah gre za precejšnjo odgovornost, saj gre "več kot dve tretjini zakonov, ki vplivajo na naše vsakodnevno življenje, skozi Evropski parlament". |
Nizozemska je dogovor kršila že leta 2004, vendar je Evropska komisija takrat ni kaznovala. Tokrat pa so možnosti, da bo sprožila postopek zaradi kršenja zakonodaje EU, večje, menijo diplomatski viri pri EU. Po besedah predstavnikov komisije so Nizozemsko pozvali, naj jim pošlje vse informacije o objavi, preden se bodo odločili o ukrepih.
Zmagala je sicer z dobrimi 20 odstotki glasov vladajoča stranka krščanskih demokratov (CDA) premierja Jana Petra Balkenendeja, na drugo mesto pa se je s 14,8 odstotka uvrstila skrajno desna Stranka za svobodo (PVV) Geerta Wildersa, ki naj bi imela v Evropskem parlamentu štiri sedeže.
Volijo Irci in Čehi
Voliti so začeli tudi na Irskem, tamkajšnja volišča se bodo zaprla ob 23. uri. Vladajoči stranki Fianna Fail napovedujejo najslabši rezultat v njeni zgodovini, slabe napovedi imajo tudi evroskeptične stranke. Te so lani junija prepričale večino Ircev, da so na referendumu zavrnili Lizbonsko pogodbo. Očitno je gospodarska kriza pri Ircih okrepila prepričanje o tem, da je članstvo v EU za njihovo državo koristno, ugotavljajo analitiki.
Volilni postopek se je začel tudi na Češkem. Volišča so odprli ob 14. uri, volitve pa se bodo nadaljevale tudi v soboto do 14. ure. Po napovedih bo udeležba okoli 40-odstotna. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah naj bi se v parlament uvrstile le tri stranke, Državljanski demokratski stranki nekdanjega premierja Mireka Topolaneka, socialdemokratom, ki naj bi dobili tudi največ glasov, ter komunistom.
