Po navedbah španskih medijev je bil virus nove gripe usoden za 33-letno Nigerijko, ki je letovala na Majorki. Žrtev, ki je umrla v četrtek, je bila pred izbruhom bolezni povsem zdrava. Španske oblasti ne skrivajo, da jih je prvi primer smrti na letoviškem otoku zelo vznemiril.

Ministrica za zdravje Trinidad Jiménez je dejala, da je bil za Nigerijko usodni virus H1N1 "izredno agresiven". "Smo zelo vznemirjeni, saj je pri ostalih znanih težjih primerih okužbe z virusom stanje poslabšala dodatna bolezen." Kar pa na velja za Nigerijko, ki je bila po njenih besedah "mlada in zdrava ženska". Španske oblasti so primer že prijavile Svetovni zdravsteni organizaciji.

43 okuženih

V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja so danes potrdili še osem primerov okužbe z novim virusom gripe A (H1N1). V Sloveniji je tako doslej potrjenih 43 primerov okužbe z novim virusom gripe.

V Madridu živeča Nigerijka je bila več dni na dopustu pri prijateljici na Majorki. Prejšnji petek se je zaradi težav z dihanjem in vročine oglasila pri zdravniku. Ta ji je predpisal zdravila, ki se sicer uporabljajo pri navadni gripi, in jo poslal domov. V nedeljo se njeno stanje tako poslabšalo, da so jo prepeljali v bolnišnico Son Llátzer, kjer so jo morali med drugim priključiti na aparature za umetno dihanje.

Okuženi nemški turisti
Nemški mediji pa poročajo, da se precej nemških državljanov, ki so letovalo na Balearih v domovino vrne z virusom nove gripe. Tako naj bi samo v zvezni deželi Spodnja Saška od začetka poletnih počitnic pri kar 182 državljanih, ki so vrnili z letovanja na Balearih, določili okužbo z omenjenim virusom.

Argentina: izredne razmere
Argentinska vlada je po vsej državi razglasila izredno stanje, saj so pri prašičih ugotovili prisotnost novega H1N1 virusa gripe. V začetku meseca so uradniki za zaščito zdravja živali povedali, da sumijo, da so delavci na prašičji farmi v Buenos Airesu na živali prenesli novo obliko virusa.

Nova gripa hrana za krizo
V primerjavi s preostalimi zdravstvenimi "krizami" v preteklih letih, kot je bil izbruh sarsa leta 2003, bodo posledice nove gripe po mnenju ekonomistov z univerze v Oxfordu odvisne predvsem od tega, koliko ljudi se bo okužilo z virusom A H1N1. "Čeprav so bile socialne in gospodarske posledice doslej zelo majhne, lahko v primeru, da se stopnja okuženosti še močno poveča, pričakujemo bistvene stroške," navaja raziskava.

Znanstveniki ocenjujejo, da so se gospodarske posledice epidemije sarsa izkazale za kratkotrajne zato, ker so bile azijske države, kjer je bolezen izbruhnila, takrat v obdobju močne gospodarske rasti. Po prvem šoku sta se visoko povpraševanje in rast obnovila takoj, ko se je zdelo, da je epidemija pod nadzorom. Zaradi svetovne finančne in gospodarske krize je takšno hitro okrevanje tokrat le malo verjetno.

Šest mesecev pandemije, pet odstotkov BDP
Zaradi prašičje gripe utegne doma ostati na milijone delavcev po vsem svetu, potrošnja in turizem pa bosta zaradi strahu pred širjenjem bolezni upadla. Šestmesečna pandemija nove gripe naj bi Veliko Britanijo stala pet odstotkov BDP, ocenjuje raziskava na osnovi izračuna, ki temelji na predpostavki o 30-odstotni stopnji okuženosti in 0,4-odstotni stopnji umrljivosti.

Vodja vsega zdravstvenega osebja v Angliji, Liam Donaldson, je sicer v četrtek napovedal, da bi se lahko z novo gripo okužila kar tretjina Britancev, umrlo pa bi jih lahko 65 tisoč.