Obama, ki se rima še z Osama

Newyorška senatorica Hillary Clinton je začela ostreje kritizirati svojega nasprotnika za osvojitev demokratske predsedniške nominacije Baracka Obamo in ga pri zunanji politiki začela primerjati s predsednikom Georgeem Bushem.

Zadnje soočenje na televiziji CNN je bilo pretekli teden zelo vljudno, vendar kaže, da se zgodba v četrtek na televiziji NBC v Clevelandu ne bo ponovila. Clintonova je že v soboto Obamo obtožila, da vodi umazano kampanjo po vzoru Bushevega političnega stratega Karla Rova in da pošilja ljudem brošure, ki izkrivljajo njena politična stališča. " Sram te bodi, Barack Obama," je dejala v soboto v Ohiu.

Opravljiva spletna stran Drudge Report je medtem dobila v roke fotografijo Obame iz leta 2006, na kateri je med obiskom Kenije oblečen v somalsko nošo s turbanom na glavi.  Drudge trdi, da je fotografija prišla od ljudi, ki so blizu Clintonovi, volilni štab Clintonove pa to odločno zanika. Pred časom sta sicer morala odstopiti dva člana njene kampanje, ki sta po internetu širila namige, da je Obama musliman.

Žaljivo in sramotno podtikanje
David Plouffe iz štaba Obame je izjavil, da gre za sramotno in žaljivo podžiganje strahu med Američani, ki zmanjšuje spoštovanje ZDA v svetu. Vodja kampanje Clintonove Maggie Williams pa je odvrnila, da naj bo sram nasprotno stran. Dejstvo je, da bosta Obamova barva kože in to, da je njegovo polno ime Barack Husein Obama, ki se rima še na Osama, del ameriških volivcev odvrnila od Obame.

Clintonova po 11 zaporednih porazih na volitvah in strankarskih zborovanjih obupno potrebuje zmago v Teksasu in Ohiu 4. marca, kjer mora zanesljivo zmagati. Obama jo je v anketah Teksasa že dohitel in prehitel, v Ohiu pa po zadnji anketi univerze Quinnipiac senatorica v odstotkih še vedno vodi z 51 proti 40.

Po zadnji anketi tiskovne agencije AP bi v hipotetičnem dvoboju Clintonova premagala vodilnega republikanca senatorja iz Arizone Johna McCaina z 48 proti 43 odstotkom, Obama pa bi ga ugnal z 51 proti 41 odstotkom.

McCain se je zarekel
McCain, ki si je republikansko nominacijo praktično že zagotovil, je v ponedeljek priznal eno od bistvenih vprašanj letošnje predsedniške kampanje. Novinarjem je povedal, da bo izgubil, če mu ne bo uspelo prepričati Američanov, da je sedanja politika do Iraka uspešna. Takoj ko je izrekel te besede, jih je sicer vzel nazaj in razložil, da ga bodo Američani ocenjevali po njegovih sposobnostih, pri čemer bo imel vpliv tudi Irak.

Večina republikancev sicer še vedno podpira vojno, medtem ko si velika večina demokratov in neodvisnih volivcev želi umik iz Iraka, kar zagovarjata demokratska kandidata. McCain oba napada, da želita mahati z belo zastavo pred teroristi, Clintonova in Obama pa mu vračata z njegovimi lastnimi besedami, da bodo ZDA, če bo treba, v Iraku ostale tudi sto let.