Ameriški predsednik
Barack Obama je dejal, da problem ni zgolj stvar Mehike. Povpraševanje po drogah v
ZDA kartele ohranja pri življenju, vojna pa se bojuje z orožjem, ki je bilo nabavljeno v ZDA, je
dejal Obama. Napovedal je, da bo senat pozval, naj ratificira sporazum o nezakonitem trgovanju z
orožjem, ki ga je že leta 1997 sprejela Organizacija ameriških držav in ga je podpisal že nekdanji
predsednik Bill Clinton. Cilj sporazuma je omejiti nezakonito trgovanje z orožjem v Latinski
Ameriki.
"Od trenutka, ko je pred nekaj leti začela veljati prepoved prodaje orožja, smo opazili
povečanje moči organiziranega kriminala," je povedal Calderón.
Predsednik Obama je med svojo predsedniško kampanjo zatrjeval, da podpira drugo dopolnilo
ustave o pravici do nošenja orožja.
"Vem, da je to zelo občutljiva tema, saj Američani močno cenijo in spoštujejo svoje ustavne
pravice," je še povedal Calderón.
"Dokler bomo lahko jasno povedali, katere težave pestijo našo državo, bomo lahko skupaj z ZDA
našli uspešno rešitev, ki bo spoštovala njihove ustavne pravice, in obenem reševali problem
organiziranega kriminala v naši državi," je zaključil mehiški predsednik. Obama meni, da bi
lahko prepoved prodaje napadalnega orožja pripeljala tudi do zmanjšanja nasilja na meji med ZDA in
Mehiko.
Predsednika sta se pogovarjala tudi o nezakonitem priseljevanju, ki ga je Obama ostro
obsodil.
V ZDA ... |
|
živi okoli 12 milijonov nezakonitih oziroma nedokumentiranih priseljencev predvsem iz Mehike in držav Srednje Amerike. |
"Vsi tisti priseljenci, ki so v ZDA prišli nezakonito in so se v naši državi ukoreninili,
morajo plačati za kršenje zakona. Naj pridejo iz senc in če si resnično želijo ostati v ZDA, jim
bomo dali možnost," je povedal predsednik Obama. Calderón je povedal, da je ključ do
zmanjšanja nezakonitega preseljevanja iz Mehike v ZDA rast zaposlovanja v Mehiki.
Predsednika sta govorila tudi o nasilju mamilarskih kartelov na meji med Mehiko in ZDA, ki je
zasenčilo odnose med državama. Obamova administracija je tudi prva doslej, ki je javno
priznala, da velik del krivde nosi nenasitno ameriško povpraševanje po drogah.
Le nekaj ur pred prihodom Obame je bilo v nasilju na jugozahodu Mehike ubitih 16 ljudi, med
njimi 15 domnevnih članov narkokartela in en vojak. Nasilje med mehiškimi mamilarskimi karteli in
varnostnimi silami je samo od začetka lanskega leta zahtevalo že kakih sedem tisoč življenj.
Na srečanju ne bo Kube
Predsednik Obama se bo ta konec tedna skupaj s 34 voditelji iz držav Severne, Južne in
Srednje Amerike udeležil 5. vrhunskega srečanja Amerik, ki bo potekalo v Trinidadu in Tobagu.
Med njimi bodo številne države, ki imajo odločilno vlogo pri rasti, predelavi in trgovini z
drogami in so prekinile sodelovanje z ZDA po padcu predsednika
Busha. Med njimi je tudi Venezuela, ki jo je Washington poimenoval kot glavni vod
trgovanja s prepovedanimi drogami na zahodni polobli. Venezuelski predsednik
Hugo Chavez zanika govorice, da se izogiba problemu drog, kot to počne predsednik
Evo Morales iz Bolivije.
Obamov posebni svetovalec za vrh Amerik
Jeff Davidow je povedal, da je na dnevnem redu šest točk: boj proti revščini,
energija, okolje, varnost, demokratična vladavina in sam proces tovrstnih srečanj, hkrati pa dodal,
da bodo voditelji govorili tudi o temah na svojo željo. Kube na vrh spet niso povabili, ker še
vedno nima demokratično izvoljene vlade, čeprav je Obama v ponedeljek tudi uradno naročil svoji
administraciji, naj ukine omejitve glede potovanj in pošiljanja denarja v nekdanjo domovino za
kubanske Američane, ki jih je uvedel njegov predhodnik George Bush.