Obletnica: Obama nenapovedano v Afganistanu

Ameriški predsednik Barack Obama je prispel na nenapovedan obisk v Afganistan, na dan prve obletnice smrti terorističnega voditelja in sovražnika ZDA številka ena Osame bin Ladna. Prispel je ob izjemno strogih varnostnih ukrepih in v zavetju noči, ostal pa bo kakih sedem ur. Uradno naj bi Obama v Kabulu podpisal sporazum o strateškem partnerstvu med ZDA in Afganistanom, ki naj bi zagotovil dolgoročno prisotnost ZDA v deželi pod Hindukušem.

Ameriško-afganistanski odnosi so bili sicer zadnje čase precej napeti, še posebej po incidentu, ko je ameriški vojak v morilskem pohodu po jugu države ubil 17 civilistov, med njimi tudi več otrok, in po zažiganju koranov v zaporu v Bagramu. To je še dodatno okrepilo napade talibanov na ameriške vojake, pa tudi napade afganistanskih vojakov na njihove zahodne mentorje, predvsem ameriške vojake.

Leto dni od smrti sovražnika št. 1

Pred natanko letom dni so posebne enote po ukazu predsednika Obame vdrle v bin ladnovo hišo in ga ubile. Ob obletnici so ZDA okrepile varnostne ukrepe, posebnih dogodkov pa niso predvidevale.

Vodja teroristične mreže Al Kaida je bil v 80. letih prejšnjega stoletja zaveznik ZDA, ko se je v Afganistanu boril proti okupaciji Sovjetske zveze, kasneje pa si je iz nekdanje zaveznice zaradi vojaške navzočnosti v Savdski Arabiji ustvaril glavnega sovražnika.

Od najpomembnejšega do nepomembnega

Na njegovo pobudo so teroristi Al Kaide 11. septembra 2001 izvedli napad na ZDA z ugrabljenimi potniškimi letali. V New Yorku, Washingtonu in Pensilvaniji so tako ubili skoraj tri tisoč ljudi. Začela se je vojna proti terorizmu in predsednik George Bush mlajši je izjavil, da želi bin Ladna živega ali mrtvega.

Bin Laden se je po napadu ZDA na režim afganistanskih talibanov konec leta 2001 skrival v odročnih predelih Afganistana in Pakistana ter občasno v svet poslal posnetke, s katerimi je opozarjal nase in jezil Bushevo administracijo, ki je po skoraj osmih letih neuspešnega lova za njim spremenila taktiko in ga razglasila za nepomembnega.

Al Kaida kot svetovalni servis

Zadnjih šest let pred smrtjo se je bin Laden skrival v Abotabadu, kjer je živel skoraj normalno družinsko življenje. Pred usmrtitvijo bin Ladna je nekdanji šef obveščevalne agencije Cia Michael Hayden ocenjeval, da je Al Kaida postala le še nekakšen svetovalni servis za islamske skrajneže, večjih napadov pa da ni več sposobna izvesti. Materiali, ki so jih Američani odkrili v Abotabadu, kažejo, da je imel bin Laden sicer veliko želja, a majhne možnosti za izvedbo odmevnih napadov.

Ameriški specialci so ga med napadom na hišo ubili, nato pa pregledali in fotografirali. Na vojaški ladji je bila opravljena še analiza DNK. Obama fotografij mrtvega sovražnika ni objavil, s hitrim pokopom v morju pa je preprečil tudi, da bi njegovo zadnje počivališče postalo svetišče in rekrutacijski simbol za nove skrajneže. Novica o bin Ladnovi smrti je v ZDA sprožila olajšanje in spontane izraze veselja.

Napetosti med ZDA in Pakistanom

Akcija proti bin Ladnu je povzročila precej napetosti med ZDA in Pakistanom. Na ameriški strani zato, ker je bil najbolj iskani terorist lahko tako dolgo v državi, ki bi morala biti zaveznica v vojni proti terorizmu, Pakistanci pa so bili jezni zaradi kršitve suverenosti.

Terorista na seznamu najbolj iskanih zamenjal pedofil

Obamovi politični nasprotniki so s stisnjenimi zobmi predsedniku priznali uspeh, ki pa ga ne more pretirano izkoriščati. Vojna proti terorizmu in njeno politično izkoriščanje je bilo osem let stvar republikancev, zaradi česar so jih demokrati kritizirali.

Obama je leta 2008 obljubljal, da bo vojno proti terorizmu pripeljal do konca in ta danes res ni več tako v središču pozornosti, kot je bila v Bushevih časih. Bin Ladna je na vrhu seznama najbolj iskanih zločincev FBI zamenjal 29-letni pedofil Eric Toth, na lestvici desetih najbolj iskanih pa je le en islamski terorist.