Na Norveškem danes potekajo parlamentarne volitve, na katerih poteka tesna tekma med vladajočimi laburisti premierja Jonasa Gahra Storeja in desno opozicijo. Ohranitvi levosredinske vlade na oblasti bi lahko botrovala potreba po stabilnosti v turbulentnih časih, ki jih zaznamujejo ukrepi povratnika v Belo hišo Donalda Trumpa.
Storejeva laburistična stranka, ki so ji javnomnenjske raziskave konec lanskega leta kazale nizko podporo, je nov zagon dobila po izstopu evroskeptične, agrarne Stranke centra iz vlade in njeni februarski rekonstrukciji. Takrat je nekdanji generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na položaju finančnega ministra nasledil vodjo Stranke centra Trygveja Slagsvolda Veduma.
Volivci si želijo stabilnosti
Deloma je k preporodu vladajoče stranke doprinesla tudi Trumpova vrnitev v Belo hišo, ki so ji sledili trgovinski ukrepi in odmik od Evrope. To je po ocenah analitikov pri norveških volivcih sprožilo potrebo po stabilnosti v negotovih časih.
"Z izvolitvijo Trumpa v ZDA in vojno v Ukrajini se ljudje združujejo okoli zelo izkušenih oseb, kot je premier," je pojasnil politolog z Inštituta za družbene raziskave (ISF) v Oslu Johannes Bergh.
Obraza kampanje laburistične stranke sta tako prav Store in Stoltenberg, čigar priljubljenost je po desetih letih na čelu Nata v domovini še narasla. Na plakatih skupaj pozirata pod sloganom "Varnost za prihodnost".
Brez manjših strank ne bo šlo
Vendar pa bo stranka bržkone potrebovala podporo drugih, manjših levih strank, s katerimi se razhaja v številnih vprašanjih, od proizvodnje nafte in plina do morebitnega članstva v EU. Priljubljenost je v zadnjem času narasla zlasti zelenim, ki naj bi tako postali pomembnejši akter norveške politike, poročajo tuje tiskovne agencije.
Sedeže v 169-članskem parlamentu bodo sicer po napovedih zasedli poslanci najmanj devetih strank, medtem ko bosta Storeja v boju za premierski stolček najverjetneje resno izzvala zgolj Vedum ter nekdanja premierka in vodja konservativne stranke Erna Solberg, ki jo je Store porazil na volitvah pred štirimi leti.
Razdrobljeni tudi na desnici
Tako kot levica je sicer razdeljena tudi desnica, konservativci pa v anketah denimo zaostajajo za populistično, skrajno desno Napredno stranko pod vodstvom Sylvi Listhaug.
Volilna kampanja se je vrtela predvsem okoli domačih tem - življenjskih stroškov, zdravstva, izobraževanja in davkov. Desnica Storejevi vladi očita, da so običajni Norvežani pod njenim vodstvom izgubili kupno moč in se večinoma zavzema za znižanje davkov.
O zmagovalcu bi po napovedih lahko odločalo le nekaj tisoč glasov.
Danes je na Norveškem uraden volilni dan, so pa volitve v več volilnih okrajih potekale že v nedeljo. Prve napovedi rezultatov je pričakovati po zaprtju volišč ob 21. uri po srednjeevropskem času.
Vidim da novinarčki zelo pogosto s skrajno desnimi strankami uporabljajo izraz populistični. To so seveda levi aktivisti ne novinarji. Prosil bi, da mi eden izmed teh dobro pojasni kaj naj bi pomenil izraz populistični. Preden pa kaj zapišejo, naj se… ...prikaži več ozrejo na vladajoče stranke v Sloveniji. Verjetno bodo zelo presenečeni, kar se populizma tiče.