Proti poplačilu dolgov se je tako izreklo kar 93 odstotkov volivcev. Referenduma se je sicer udeležilo dobrih 54 odstotkov volivcev.
Islandska premierka Johanna Siguddarottir je v prvem odzivu dejala, da izid referenduma ni presenečenje niti za vlado ne predstavlja nobenega šoka.
"Referendum je minil, zdaj je naša naloga nadaljevati pogajanja z Londonom in Haagom," je dejala za islandsko televizijo.
Raziskave javnega mnenja so sicer napovedovale, da bodo volivci predlog o poplačilu dolgov iz davkoplačevalskega denarja zavrnili, kljub temu pa je proti glasovalo več volivcev, kot so pričakovali.
Okoli 230.000 volivcev je odločalo o dogovoru, po katerem naj bi Islandija Nizozemski in Veliki Britaniji do leta 2024 plačala 3,9 milijarde evrov za odškodnine, ki sta jih omenjeni državi plačali varčevalcem zaradi propada islandske spletne banke Icesave oktobra 2008.
V skladu z dogovorom bi moral vsak državljan Islandije v prihodnjih osmih letih za poplačilo dolgov mesečno plačati okoli sto evrov.
Propadla pogajanja
Islandska vlada je sicer skušala vse do zadnjega skleniti nov dogovor s Haagom in Londonom. Kot so v soboto povedali v Reykjaviku, si bodo zdaj vzeli nekaj dni premora, nato pa se bodo pogovori nadaljevali.
Tik pred referendumom je z britansko in nizozemsko stranjo dosegla celo boljši dogovor od tistega, ki je bil predlog glasovanja na referendumu, zato je vlada ocenila, da "referendumu pravzaprav nima smisla, saj temelji na zastarelem dokumentu".
Otežen vstop v EU?
Na izid referenduma so se že odzvali na Nizozemskem, kjer je predstavnik finančnega ministrstva dejal, da gre za islandsko notranjo zadevo.
Po oceni opazovalcev bo zaradi referendumskega izida verjetno prišlo do zamude pri posojilih Mednarodnega denarnega sklada Islandiji, poleg tega pa bi lahko oslabil položaj vlade v dogovarjanju o vstopu v EU.
Islandija si sicer še vedno ni opomogla od krize. Brezposelnost je bila januarja devetodstotna, inflacija znaša na letni ravni okoli sedem odstotkov, gospodarstvo pa se še naprej krči.
