Svet

Ste izvedeli kaj koristnega, novega, zanimivega… Kliknite tukaj in Žurnal24 izberite za svoj prednostni vir novic na Googlu.

Opozorilo nemškega velikana: "Do konca leta bi lahko bili priča še enemu cenovnemu šoku"

BASF Profimedia
Rezerve počasi kopnijo, je na srečanju Mednarodnega kluba frankfurtskih poslovnih novinarjev opozoril šef podjetja BASF Markus Kamieth.

V nadaljevanju preberite:

Zaloge nafte kopnijo, če se  Hormuška ožina ne odpre, lahko sledi nov cenovni šok.

Vojna v Iranu viša cene energentov in inflacijo, plin pa ostaja stabilnejši zaradi prilagajanja Kitajske.

Kemična industrija je pod velikim pritiskom.


Svetovne zaloge nafte počasi kopnijo, če se Hormuška ožina kmalu ne odpre, bi lahko do konca leta doživeli še en cenovni šok na trgih, je opozoril Markus Kamieth, izvršni direktor nemškega kemičnega velikana BASF.

Sredi marca so se članice Mednarodne agencije za energijo (IEA) odločile, da bodo iz svojih rezerv sprostile skupno 411,9 milijona sodov nafte in naftnih derivatov. Nafta je predstavljala 72 odstotkov prodanih sodov, derivati ​​pa 28 odstotkov.

BASF | Avtor: Profimedia Profimedia
Evropa pa se je po podatkih IEA odločila, da bo sprostila 73 milijonov sodov naftnih derivatov in približno 35 milijonov sodov surove nafte, poroča Dnevnik.hr.

Sredi maja je agencija v svojem rednem mesečnem poročilu ocenila, da so se svetovne zaloge nafte marca zmanjšale za 129 milijonov sodov, aprila pa za nadaljnjih 117 milijonov sodov, pri čemer je napovedano, da bo ponudba zaostajala za povpraševanjem vsaj do oktobra, tudi če se vojna konča junija.

Če Hormuška ožina kmalu ne bo ponovno odprta, bi lahko v drugi polovici leta doživeli nov cenovni šok – tako na trgu nafte kot tudi na trgu naftnih derivatov. Vojna v Iranu je po njegovih besedah že izstrelila cene energentov na svetovnih trgih in dodatno spodbudila inflacijo.

Oskrba s plinom za zdaj po njegovih besedah ne predstavlja večje težave. Kitajska je velik porabnik energije, vendar v primeru višjih cen prehaja na premog, kar zmanjšuje svetovno povpraševanje in blaži pritiske na trg.

Kemična industrija preživlja obdobje, ki ga je mogoče primerjati z najtežjimi leti v zadnjega četrt stoletja, je poudaril Kamieth. Pri tem je izpostavil pritisk visokih cen energije, proizvodnih stroškov in evropskih dajatev za emisije CO₂, zlasti v segmentu proizvodnje amonijaka.

Kljub temu bo imela Evropa po njegovem mnenju tudi čez deset let močno kemično industrijo, čeprav bi se njena struktura lahko temeljito spremenila.

Družba BASF se že dlje časa sooča z visokimi stroški energije v matični Nemčiji, globalnimi presežki proizvodnih zmogljivosti in močno konkurenco iz Kitajske. Pred kratkim je napovedala znižanje fiksnih stroškov v osnovni dejavnosti za do 20 odstotkov ter nov val odpuščanj.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 1