Sojenje Gajlaniju je bilo pomemben preizkus odločitve administracije ameriškega predsednika Baracka Obame, da terorističnim osumljencem iz taborišča Guantanamo na Kubi sodi na civilnih sodiščih in ne na posebnih vojaških sodiščih, kjer so pravila prirejena v korist tožilstva. To je bilo namreč prvo tovrstno sojenje. Odločitev zanj je sicer izzvala nekaj protestov pred poslopjem sodišča v New Yorku ter ostre odzive republikancev, ki bodo zdaj še glasnejši.
Zvezni sodnik Lewis Kaplan se je porotnikom v sredo zahvalil in dejal, da so lahko ponosni na svoje delo, saj so dokazali, da se lahko pravica v ZDA deli mirno, preudarno in pošteno ter v skladu z ustavo in nepristransko do katerekoli vlade, tudi ameriške. Gajlani je bil odločitve vesel, čeprav le za kratek čas. Ob izreku kazni 25. januarja prihodnje leto bo namreč dobil najmanj 20 let zapora in največ dosmrtno ječo zaradi sodelovanja v zaroti za uničenje ameriške lastnine, čeprav je bil po vseh drugih točkah obtožnice oproščen.
Glavno pričo izdal med mučenjem
Sojenje, ki je trajalo štiri tedne, je bilo precej razgibano. Kaplan je najprej tožilstvu prepovedal poklicati ključno pričo, ki bi povedala, da je videla Gajlanija kupovati eksploziv za napade na veleposlaništvi, v katerih je umrlo 224 ljudi, od tega 12 Američanov. Vlada je namreč za pričo izvedela od samega Gajlanija, ko je bil ta v tajnem zaporu Cie, kjer so ga mučili. Sodnik je ocenil, da na ta način pridobljeni dokazi na sodišču niso sprejemljivi. Po drugi strani pa je Kaplan zavrnil tudi zahtevo obrambe, da sojenje zaradi mučenja obtoženega takoj razveljavi.
Zvezni šerifi so po razglasitvi odločitve šest porotnikov in šest porotnic hitro odpeljali na skrivno mesto, od koder so se odpravili domov. Porota, ki je za odločanje porabila pet dni, bo zaradi nevarnosti nasilja ostala anonimna. Že v ponedeljek bi se sicer sojenje skorajda neslavno končalo, ko je ena od porotnic sodnika prosila, naj jo razreši, saj se počuti ogroženo s strani kolegov, ki je ne morejo prepričati, da spremeni mnenje.
Gajlanija so ujeli leta 2004 v Pakistanu. Nekaj let je bil v rokah Cie, na koncu pa so ga prepeljali v Guantanamo. Tožilstvo je trdilo, da je Gajlani v Tanzaniji kupil avtomobil in rezervoarje za gorivo, kar so pripadniki teroristične mreže Al Kaida nato uporabili za izdelavo avtomobila bombe. Dan pred napadom naj bi pobegnil v Pakistan, potem pa je bil v Afganistanu kuhar in osebni stražar samega vodje Al Kaide Osame bin Ladna. Za teroriste naj bi tudi ponarejal dokumente.
Sodnik Kaplan je tožilcem sicer pustil zelo proste roke pri vplivanju na porotnike z nenehnim poudarjanjem, da je Gajlani Al Kaida in da je Al Kaida dokazala, da je odločena pobijati Američane, kar pa očitno ni bilo dovolj. Gajlanijev zagovornik Peter Quijano po drugi strani ni zanikal, da njegova stranka pozna sumljive ljudi, vendar pa je poroto prepričeval, da je bil Gajlani le navaden zaveden naivnež, ki ni vedel, s kom se pravzaprav druži. In ta obramba je bila na koncu presenetljivo uspešna – skupaj z vztrajanjem, da z mučenjem "kontaminiranim" dokazom ne gre verjeti.
