Svet
876 ogledov

Otok groze 60 let kasneje

1/32
Žurnal24 main
Goli otok 60 let pozneje. Zgodbe trpljenja, zlorab in pritiskov odmevajo še danes. Ko nekdanji zaporniki spregovorijo o tem, kaj vse so morali pretrpeti, ostali lahko samo obmolknejo.

Neki mladenič je denimo ovadil nedolžnega očeta, ki so ga nato odpeljali na Goli otok. To je bila edina možnost. Vedel je, da mu bo le on lahko oprostil, saj bo razumel, da je to storil v velikanski stiski, po pritisku in trpinčenju. Če bi ovadil prijatelja, ta verjetno ne bi mogel razumeti, pripoveduje Hrvat Vladimir Bobinac. Bobinac je tudi sam na otoku pretrpel marsikaj in svojo zgodbo danes kot turistični vodič deli z obiskovalci tega zloglasnega otoka.

Fotografije z Golega otoka in še več zgodb, ki nam jih je predstavil Bobinac, si lahko ogledate v galeriji.

Pri svojih 87 letih je močnejši od marsikoga, ki je v srednjih letih. Goli otok ga je utrdil oziroma ga naučil, kako preživeti, pojasni. "Vsak zapornik, ki je prišel na otok, je bil pozvan na t. i. raport k oficirju. Revidiranci so si svoj status v nekakšnih kastah lahko popravili le, ko so se zlomili in priznali krivdo ter 'dopolnili' zapisnik." V praksi to pomeni, da so ovadili nedolžne, ki so se jim kmalu pridružili na otoku.

Posnetek z otoka groze si lahko ogledate v video zavihku.

Julija bo minilo 61 let, odkar so na Goli otok pripeljali prve politične zapornike. Grozljive zgodbe, zaradi katerih so mnogi pristali na otoku groze, odmevajo še danes. Na ekskurziji v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo minuli konec tedna je Bobinac predstavil številne tragične, žalostne, skoraj neverjetne primere.

Misija nemogoče: storiti samomor
Številni pritiska Golega otoka niso zdržali. Pomislili so na smrt. A kako storiti samomor v okolju, kjer imaš okoli sebe le kamenje in skale? Eden je denimo rešitev našel ravno v skali, ki jo je objel in se z njo vred zakotalil v morje.

"Mi gradimo Goli otok, Goli otok gradi nas"
Te besede, sicer propagandni slogan otoka, so veljale v dobesednem pomenu. Danes je Goli otok delno zelen. Drevesa, ki so preživela teh 60, skoraj že 61 let, so zasadili sami zaporniki in na njih pazili v času največje vročine. V kamen so naredili luknje, jih zasuli z zemljo in vanjo dali sadiko. Ker sadika ne bi preživela poletne vročine, so ji morali delati senco − sklonjeni so se cel dan obračali tako, da je bodoče drevo vedno imelo senco. Ob tem naj dodamo, da so na dan prejeli le 2,5 decilitra vode.






 

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.