Severnokorejski voditelj Kim Jong Il je po mesecih na robu vojen avgusta začel spuščati paro iz korejskega kotla. Politični analitiki menijo, da je vzrok težak gospodarski položaj Severa.
Zakaj se Severna Koreja odpira južni sosedi?
Najbolj očiten razlog je denar.
Izčrpanemu gospodarstvu Severne Koreje, ki so ga dotolkla leta slabega upravljanja in mednarodne sankcije, je zadnji udarec zadalo hudo deževje. To je prizadelo kmetijski sektor, že lani je usahnila tudi pomoč Juga, ki je letno prinašala kar pet odstotkov v okoli 17 milijard dolarjev vreden severnokorejski BDP. Hkrati so sankcije OZN zaradi jedrskih poskusov omejile trgovino z orožjem, ključni vir deviz za državo.
Zakaj potrebujejo denar?
Severna Koreja devize potrebuje za svoj orožarski in jedrski program, z njimi si vladajoča elita in vojska kupujeta razkošje, o katerem lahko običajni državljani le sanjajo. 67-letni voditelj Kim želi zagotoviti prenos oblasti na svojega najmlajšega sina, saj naj bi pred letom dni doživel možgansko kap, za kar pa potrebuje podporo vojske in ključnih ljudi komunistične stranke.
Prav tako si po mnenju analitikov v Pjongjangu želijo obnoviti delovanje glavne jedrske elektrarne, ki so jo ustavili v skladu s šeststranskim sporazumom.
Kako bo predstavljena vloga Kim Jong Ila?
Obisk Billa Clintona ta mesec, s katerim je zagotovil izpustitev dveh ameriških novinark, so mediji na severu prikazali kot osupljivo zmago Kima in njegove politike zaostrovanja z jedrskimi poskusi in izstrelitvami raket. Po njihovi razlagi je Clinton v Pjongjangu izrazil spoštovanje do režima in se prišel pogajat.
Obisk delegacije na pogrebu pokojnega predsednika Kim Dae Jung, ki je s „sončno politiko“ začel na sever pošiljati pomoč je Pjongjang pokazal jezo na sedanjega predsednika Južne Koreje Leeja Mjung Baka, ki pomoč pogojuje z razoroževanjem severa.
Kim Jong Il se je sestal tudi z vodstvom izjemno vplivne industrijske skupine Hyundai, ki je zadnje desetletje največji vlagatelj v Severno Korejo. Na srečanju so se dogovorili za obnovitev prekinjenih poslovnih vezi. Tudi to propagandni stroj Severa oznanja kot znak spoštovanja do velikega voditelja.
Koliko lahko Severna Koreja zasluži?
Ob oživitvi turizma v letovišču Mount Kumgang, ki leži v Severni Koreji, vodi pa ga podružnica Hyundaija, bi do konca leta v Pjongjang priteklo več deset milijonov dolarjev.
Sever si prav tako prizadeva za zvišanje plač in najemnin v skupnem poslovnem območju v obmejnem mestu Kaesong, ki ga prav tako upravlja Hyundaijeva podržunica. Tudi to bi lahko severu prineslo nekaj dodatnih deset milijonov dolarjev.
Izboljšanje odnosov z Južno Korejo bi obnovilo pomoč v hrani in umetnih gnojilih za Sever. Seul je vsako leto na sever pošiljal od 400.000 do 500.000 ton riža in okoli 300.000 ton umetnih gnojil. Novi južnokorejski predsednik Lee Mjung Bak je pomoč februarja lani zaustavil.
Bo otoplitev odnosov vplivala tudi na zastale pogovore o jedrskem programu?
Zadnje poteze Severa nakazujejo, da so v Pjongjangu nehali s serijo izzivanj in se bodo spet oprijeli diplomacije. To bo olajšalo skrbi investitorjev, ki so se bali, da bi spirala zapletov lahko ogrozila gospodarstva severne Azije.
Analitiki pa ne pričakujejo nenadejanega preboja v pogovorih med obema Korejama, Kitajsko, Japonsko Rusijo in ZDA. V Pjongjangu so šeststranska pogajanja že označili za slepo ulico in dali vedeti, da se želijo pogajati neposredno z ZDA
Najbolj očiten razlog je denar.
Izčrpanemu gospodarstvu Severne Koreje, ki so ga dotolkla leta slabega upravljanja in mednarodne sankcije, je zadnji udarec zadalo hudo deževje. To je prizadelo kmetijski sektor, že lani je usahnila tudi pomoč Juga, ki je letno prinašala kar pet odstotkov v okoli 17 milijard dolarjev vreden severnokorejski BDP. Hkrati so sankcije OZN zaradi jedrskih poskusov omejile trgovino z orožjem, ključni vir deviz za državo.
Zakaj potrebujejo denar?
Severna Koreja devize potrebuje za svoj orožarski in jedrski program, z njimi si vladajoča elita in vojska kupujeta razkošje, o katerem lahko običajni državljani le sanjajo. 67-letni voditelj Kim želi zagotoviti prenos oblasti na svojega najmlajšega sina, saj naj bi pred letom dni doživel možgansko kap, za kar pa potrebuje podporo vojske in ključnih ljudi komunistične stranke.
Prav tako si po mnenju analitikov v Pjongjangu želijo obnoviti delovanje glavne jedrske elektrarne, ki so jo ustavili v skladu s šeststranskim sporazumom.
|
Kim Jong Il © Reuters |
Obisk Billa Clintona ta mesec, s katerim je zagotovil izpustitev dveh ameriških novinark, so mediji na severu prikazali kot osupljivo zmago Kima in njegove politike zaostrovanja z jedrskimi poskusi in izstrelitvami raket. Po njihovi razlagi je Clinton v Pjongjangu izrazil spoštovanje do režima in se prišel pogajat.
Obisk delegacije na pogrebu pokojnega predsednika Kim Dae Jung, ki je s „sončno politiko“ začel na sever pošiljati pomoč je Pjongjang pokazal jezo na sedanjega predsednika Južne Koreje Leeja Mjung Baka, ki pomoč pogojuje z razoroževanjem severa.
Kim Jong Il se je sestal tudi z vodstvom izjemno vplivne industrijske skupine Hyundai, ki je zadnje desetletje največji vlagatelj v Severno Korejo. Na srečanju so se dogovorili za obnovitev prekinjenih poslovnih vezi. Tudi to propagandni stroj Severa oznanja kot znak spoštovanja do velikega voditelja.
|
Lee Mjung Bak (levo) © Reuters |
Ob oživitvi turizma v letovišču Mount Kumgang, ki leži v Severni Koreji, vodi pa ga podružnica Hyundaija, bi do konca leta v Pjongjang priteklo več deset milijonov dolarjev.
Sever si prav tako prizadeva za zvišanje plač in najemnin v skupnem poslovnem območju v obmejnem mestu Kaesong, ki ga prav tako upravlja Hyundaijeva podržunica. Tudi to bi lahko severu prineslo nekaj dodatnih deset milijonov dolarjev.
Izboljšanje odnosov z Južno Korejo bi obnovilo pomoč v hrani in umetnih gnojilih za Sever. Seul je vsako leto na sever pošiljal od 400.000 do 500.000 ton riža in okoli 300.000 ton umetnih gnojil. Novi južnokorejski predsednik Lee Mjung Bak je pomoč februarja lani zaustavil.
Bo otoplitev odnosov vplivala tudi na zastale pogovore o jedrskem programu?
Zadnje poteze Severa nakazujejo, da so v Pjongjangu nehali s serijo izzivanj in se bodo spet oprijeli diplomacije. To bo olajšalo skrbi investitorjev, ki so se bali, da bi spirala zapletov lahko ogrozila gospodarstva severne Azije.
Analitiki pa ne pričakujejo nenadejanega preboja v pogovorih med obema Korejama, Kitajsko, Japonsko Rusijo in ZDA. V Pjongjangu so šeststranska pogajanja že označili za slepo ulico in dali vedeti, da se želijo pogajati neposredno z ZDA
