Papež se je za ta korak odločil kljub zgražanju judovskih skupnosti, potem ko je eden izmed štirih
škofov,
Richard Williamson na švedski državni televiziji nedavno dejal, da zgodovinska
dejstva v veliki meri govorijo proti temu, da je bilo
"šest milijonov Judov namerno usmrčenih s plinom".
Zaradi njegovih izjav je glavni rabin v Rimu celo pozval Vatikan, naj ustavi načrte za
njegovo rehabilitacijo. Iz centra Simon Wiesenthal v Parizu pa so v četrtek sporočili, da razumejo
papeževo željo po krščanski enotnosti, da pa bi Benedikt VXI. lahko iz svoje odločitve izključil
Williamsona, čigar vrnitev v Cerkev bo imela
"politično ceno" za Vatikan.
Tiskovni predstavnik Vatikana
Federico Lombardi je v odzivu na judovske pozive dejal, da Williamsonovi pogledi
niso vplivali na odločitev o preklicu odloka o izključitvi. Poudaril je tudi, da papeževa odločitev
nikakor ne pomeni, da je papež istega mnenja kot sporni škof.
Leta 1988 je tedanji papež
Janez Pavel II.
Marcela Lefebvreja, ki je umrl leta 1991, izključil iz Cerkve, ker je brez
soglasja Vatikana posvetil štiri škofe. Skupnost Pija X., ki jo je ustanovil sporni škof, ni
sprejela bogoslužne reforme niti nekaterih določil drugega vatikanskega koncila, še posebej pa se
ni strinjala z odpravo svete maše v latinskem jeziku.
Papež preklical izključitev štirih škofov
Papež Benedikt XVI. je preklical odlok o izključitvi štirih škofov, ki jih je leta 1988 posvetil sporni francoski škof Marcel Lefebvre, iz Katoliške cerkve.
