Tik pred začetkom vrha sedmih najbolj razvitih držav in Rusije (G8) je papež Benedikt XVI. predstavil svojo socialno encikliko Caritas in veritate (ljubezen in resnica), v kateri je obračunal z ideologijo (neo)liberalizma, vsemogočnostjo dobička in skrajnim individualizmom.
Za novo svetovno ureditev
Papež ni obračunal samo z liberalizmom, ampak je tudi izrekel nezaupnico trenutni
svetovni ureditvi. Če hočemo upravljati gospodarstvo, je nujna
"prava politična avtoriteta" onstran OZN in Svetovne trgovinske organizacije (WTO), je
zapisal papež Ratzinger in pozval k oblikovanju neke vrste stalnega globalnega kriznega vrha, ki bi
"izvajal nadzor nad gospodarstvom, saniral državne ekonomije, zagotavljal izvajanje okoljskih
politik in nadzoroval migracijske tokove."
82-letni papež je tudi prepričan, da socialna kohezija družbe ni nekaj, kar bi lahko prepustili tržnim mehanizmom. Ob tem politikom ne ponuja konkretnih rešitev, saj se "cerkev ne namerava vmešavati v pristojnosti držav", je pa izpostavil, da je caritas (ljubezen) do bližnjega tisto, kar svet nujno potrebuje. "Temelj družbe niso tisti medčloveški odnosi, ki izhajajo iz pravno določenih pravic in dolžnosti, amapak dosti bolj in predvsem tisti odnosi, ki jih zaznamujejo spoštovanje človekovega življenja, usmiljenje in občutek pripadnosti skupnosti."
Pomenljivo je, da vrhovni poglavar RKC nikjer v encikliki ne omeni, da je prosti trg najboljši način organiziranja ekonomije oziroma "najučinkovitejši instrument za predelavo sredstev in zadovoljitev potreb", kot se je leta 1991 v encikliki Centesimus Annus izrazil Ratzingerjev predhodnik Janez Pavel II. Še več, papež Benedikt XVI. opozarja, da upravitelji podjetij "ne smejo gledati zgolj na interese lastnikov", ampak morajo misliti tudi na tiste, ki "prispevajo k življenju podjetij".
O sindikatih je papež zapisal, da se morajo vzdržati političnega delovanja in se posvečati "izkoriščanim in nezastopanim delojemalcem, katerih grenak položaj zmedenemu pogledu družbe pogosto uide". Nato je zastopnikom delavcev prebral levite. Sindikati po njegovem naj ne bi gledali zgolj na interese lastnih članov. "Globalni okvir, v katerem se izvaja delo", zahteva, da se njihov pogled usmeri tudi na nečlane sindikatov in producente v državah v razvoju.
Papež pa se očitno ne strinja s čedalje bolj razširjeno tezo, da je Zemlja prenaseljena, saj je zapisal, da je rast števila prebivalstva dejavnik razvoja: "Veliki narodi imajo tudi zaradi velikega števila ljudi boljše možnosti, da najdejo izhod iz revščine." Nasprotno negativna rodnost povzroča krizo socialnih sistemov, je zapisal poglavar RKC in zaključil, da "brez resnice, zaupanja, ljubezni do drugega socialne odgovornosti ni."
