Pisal o odsekanih glavah in mrtvih opankah

Radovan Karadžić se je sprva bolj kot za politiko zanimal za psihologijo. Po končanem študiju se je specializiral za zdravljenje depresije in odprl zasebno kliniko. "Imel sem veliko pacientov. Kot skupinski analitik sem imel možnost obravnavati veliko ljudi," je o svojem ukvarjanju s psihologijo povedal nekdanji vodja bosanskih Srbov.
Že v mladih letih pa je Karadžić odkril svojo strast do poezije. Napisal je celo štiri pesniške zbirke: Ludo koplje (Nora sulica, 1968), Pamtivek (Od nekdaj, 1971), Ima čuda – nema čuda (Čudeži so – čudežev ni, 1982) in Crna bajka (Črna bajka, 1990).

Karadžić je pisal morbidne pesmi. © AFP

Karadžićeva pisateljska žilica pa ni usahnila niti med njegovim begom. Januarja 2002 so v Novem Sadu predstavili njegovo zbirko Od ludog koplja do crne bajke (Od nore sulice do črne bajke), v Beogradu leta 2004 knjigi Ratna pisma (Vojna pisma) in Čudesna hronika noći (Čudežna kronika noči), leta 2005 pa je v Požarevcu izšla še njegova pesniška zbirka Pod levu sisu veka (Pod levo dojko časa). Aprila leta 2006 so šesto izdajo Karadžićevih Izbranih del zaokrožili še s predstavitvijo njegove knjige Intervjui i govori (Intervjuji in govori).

Poezija polna nesmislov in primitivnosti
Ko je Karadžić postal pomembna politična figura, so se analitiki pozabavali z njegovo poezijo in ugotovili, da je brez vrednosti in da so njegovi stihi polni morbidnih pesniških slik, kot so "gomile odrubljenih glava" (gomila odsekanih glav), "grdne krčevine" (grozni krči) in "mrtvi opanci" (mrtve opanke). V njegovih verzih se najdejo tudi številne otročje in primitivne rime – "mre mart i pop art", "za to vreme lav je gladan / i mnogo je iznenadan" (Zdaj je lev lačen in presenečen) in "usmrćen eto, bez metka i noža / sad leži opružen ko jagnjeća koža" (Usmrčen, brez metka in noža, leži nagnjen kot jagnjeta koža).

Fikcijo spremenil v resničnost
Karadžić je v svoji zbirki Pamtivek leta 1971 objavil pesem Sarajevo, ki govori o popolnem opustošenju te prestolnice. "Mesto gori kot kup kadila. / V tem dimu se vije naša zavest / Prazne obleke se pomikajo po mestu / Kamenje v hišah umira. Kuga / ( ... ) Agresor se sprehaja skozi naše žile / Vem, da je to priprava na rjovenje / ki bo potekalo skozi črni metal garaže." V neki drugi pesmi, ki je bila objavljena v zbirki Nora sulica (1969), pa je Karadžić zapisal: "Želim se dotakniti središča lilije / ( … ) Mesto groze, Sarajevo, bo napisalo mojo osmrtnico?"

Ko je postal vodja vojske Republike srbske, je svojo poezijo spremenil v resničnost.