“Zaostrovanje razmer v Ukrajini je že povzročilo – zaenkrat sicer le začasno – zvišanje cen zemeljskega plina na borzah. Kam to lahko pelje, pa je stvar špekulacij, ki gredo od tega, da lahko Ukrajina sama prepreči prenos plina, do tega, da ga Rusija ne bi dobavljala – a to je popolno špekuliranje,” komentira Robert Golob iz podjetja Gen-I. V Sloveniji je sicer največji kupec ruskega plina Geoplin, kjer so potrdili, da posebnosti ne pričakujejo. Dvig cene je bil sicer relativno majhen, nekaj manj kot desetodstoten, in kot pravi Golob, ga v takšnem trenutku tisti, ki ga ne potrebuje, po takšni ceni ne kupuje.
“Zima je končana, skladišča so polna, poleg tega pa je plina na svetovnem trgu dovolj, zato se trenutno zagotovo nihče ne ukvarja s tem, da bi konflikt povzročil kakršnekoli težave ali paniko z dobavo,” dodaja Golob.
Realno nismo kandidati
Namero ministra za zunanje zadeve Karla Erjavca, da bi Slovenija v okviru prizadevanj Evropske unije (EU) prispevala k politični in diplomatski rešitvi ukrajinske krize, je Zlatko Šabič s Katedre za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (FDV UL) označil za pozitivno, a za ne več kot pobudo. “Nerealno je pričakovati, da bi Slovenija lahko izvajala takšno posredništvo,” meni Šabič. Zanj je namreč predhodno treba izpolniti več pogojev: za posredništvo morata biti zainteresirani obe državi v sporu, posrednica bi morala biti država z daljšo tradicijo udeležbe v takšnih dejavnostih, posrednik pa bi morala biti ugledna, mednarodno prepoznavna, vplivna oseba, ki nima posebnih interesov ne v eni ne v drugi državi, pojasnjuje strokovnjak.
Milan Brglez (prav tako s FDV) je za STA povedal, da to, kar se trenutno dogaja v Ukrajini, še ni oboroženi konflikt. Je pa dejstvo, da obe strani sprejemata odločitve, ki lahko vodijo tudi do tega. Dodal je, da EU nosi odgovornost, da ne bi bilo prelivanja krvi.
