Pogoj za pomoč

Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun že dopoldne izrazil prepričanje, da gre za "preobrat", saj naj bi vladajoča vojaška hunta dovolila neoviran dostop tujih reševalcev na najbolj opustošeno območje delte reke Iravadi. Kljub temu so kasnejši pogovori med predstavniki mjanmarskih oblasti in predstavniki držav donatork potekali v precej zadržanem tonu.

Mjanmarski premier Thein Sein je dejal, da je mednarodna pomoč "brez dodatnih obveznosti" dobrodošla. Ob tem pa se je izmaknil občutljivemu vprašanju nemotenega dostopa in dejal, da lahko v reševalnih operacijah sodelujejo le civilne ladje, te pa morajo pluti preko Yangona. To predstavlja težavo predvsem za ameriške in britanske vojne ladje, ki so natovorjene s potrebščinami za prizadete in se že več kot teden dni zadržujejo ob mjanmarski obali.

Francija že obupala
Medtem je Francija že obupala nad poskusi dostave pomoči Mjanmaru in se odločila, da bo pomoč dostavila Tajski. Ladja s tisoč tonami francoske pomoči, ki vključuje zdravila, hrano in šotore, že od 17. maja ob obali Mjanmara čaka na odobritev hunte.  Voditelji hunte so v petek sicer odobrili pomoč iz tujine, vendar niso dovolili tujih vojaških ladij v svojih vodah, kar je Francijo razjezilo. „Šokirani smo, da burmske oblasti niso dovolile, da bi izkrcali in razdelili tisoč ton pomoči,“ pravijo francoske oblasti. Ta pomoč bi priskrbela pitno vodo 100 tisočim ljudem za 15 dni, ponudila pa bi tudi zavetišče za 60 tisoč žrtev ter zdravniško pomoč. Francija še dodaja, da nič ne opravičuje tega, da se žrtvam naravne katastrofe odpoveduje pomoč.

Bojijo se vpletanja v notranje zadeve
Mjanmarske oblasti so kot razlog za onemogočanje dostopa tujim reševalcem navedle bojazen, da bi pretirana navzočnost tujcev lahko vplivala na politično vpletanje v mjanmarske notranje zadeve. Hunta je ob tem neodločna tudi zaradi dejstva, da bi Mjanmarci videli, da pomoč prihaja neposredno iz držav, kot so ZDA, ki jih je Mjanmar dolgo obravnaval kot okupatorsko silo, ki želi kolonizirati njihovo državo.