Dr. Klemen Grošelj, predavatelj obramboslovja na FDV, je mnenja, da je bilo posredovanje Nata nujno, saj je preprečilo eskalacijo konflikta v sosednje države.
Posredovanje je bilo potrebno in upravičeno, saj bi se drugače širše območje Balkana še bolj destabiliziralo. Ali je bilo posredovanje pravno-formalno povsem čisto, pa je nekaj drugega. S humanitarnega vidika je bilo takrat posredovanje nujno.
► Kako to, da je lahko Nato brez resolucije VS OZN vojaško posredoval v Srbiji, saj so pri tem kršili kar nekaj členov UL OZN?
Tukaj nastopita dve zgodbi. Ena je zgodba zahodnih držav, saj naj bi predhodna resolucija dovoljevala posredovanje, ker je bila v njej zapisana tudi uporaba drugih sredstev. Na drugi strani pa je bila razlaga vzhodnih držav, predvsem Rusije in Kitajske, ki sta zatrjevali, da Nato ni imel mandata za posredovanje. To je stvar interpretacije dokumenta, ki je bil definiran zelo široko. Poznamo primer posredovanja v Iraku, kjer so Britanci in Američani posredovali brez resolucije OZN. Gre za nekakšno "pravno nategovanje". Dejstvo pa je, da je mednarodna skupnost še danes razdvojena glede napada Nata.
► Srbija je izgubila Kosovo prav zaradi vojaškega posredovanja na Kosovu. Po tej logiki lahko sklepamo, da je posredovanje Nata Kosovu odprlo pot do neodvisnosti?
Če posredovanja ne bi bilo, bi lahko izbruhnila zelo krvava vojna. Imeli bi terorizem, velik problem z begunci v Makedoniji, Albaniji, kar bi vplivalo na stabilnost celotne regije. S tega vidika je posredovanje Nata to preprečilo in po eni strani tudi odprlo pot do osamosvojitve. Resolucija je takrat zapisala, da bo Kosovu zagotovljen dokončen status v okviru Srbije ali pa izven nje. Tako kot Nato ni imel resolucije za napad, tudi Kosovu v resoluciji ni bila zagotovljena samostojnost.
► Kje je tukaj moralna instanca? Ali lahko rečemo, da je cilj upravičil sredstva?
V mednarodnih odnosih morale ni. Imamo mednarodna pravna načela, mednarodno pravo in če se jih spoštuje, imamo bolj civiliziran odnos med državami. Namen mednarodnega prava je, da zmanjšuje politiko moči, kar je največji dosežek civilizacije in mednarodnopravnih dokumentov. Samo posredovanje je vedno sporno. Že Hugo Grotius je dejal: "Ali lahko povzročiš neko novo gorje, da rešiš posameznika?" To vprašanje je še vedno nerazrešeno.
► Kakšen vpliv je imel vojaški poseg za celotno regijo Balkana?
Pozitiven. Kosovo je imelo izredno velik destabilizacijski potencial. Leta 2001 bi bil položaj brez posredovanja Nata lahko desetkrat hujši. Imeli bi spopade, etnične napetosti v Vzhodni Makedoniji, na Kosovu, v Črni gori, kjer je bila tudi albanska manjšina. Tudi južna Srbija bi bila vpletena. Problem bi nastal predvsem v primeru, ko bi se začele vpletati sosednje države – Bolgarija bi se lahko vpletla v makedonsko zgodbo, kar bi lahko rezultiralo v "novo Bosno".
► Kaj pa zavajajoči podatki o gmotni škodi in žrtvah?
Operacije zahodne vojske morajo biti sterilne, kar pomeni čim manj kolateralne škode in civilnih žrtev. Nato zato ne bo nikoli razkril točnih podatkov.
► Bi Srbija načeloma lahko zahtevala odškodnino zaradi "nelegalnega" napada?
Po mednarodnem pravu se lahko toži, pravda, ampak proces je obsojen na neuspeh, kar nakazujejo že pretekli procesi.
► Kako dolgo se bo Srbija še oklepala Kosova?
To je pa vprašanje za milijon dolarjev. Na neki simbolni ravni se Srbija Kosovu ne bo nikoli odrekla. Stvari se bodo začele spreminjati v postopkih približevanja Srbije Evropski uniji. Eksplozivni naboj srbske javnosti pa že zdaj upada.
