K zmagi gasilcev nad ognjenimi zublji sta največ pripomogla umiritev ozračja, saj se je veter v ponedeljek skoraj povsem polegel, in ukrepanje gasilnih letal ter helikopterjev. "Nikjer v okolici Aten ne gori več niti najmanjši ogenj," je v ponedeljek zvečer po televiziji zagotovil predstavnik vlade. A nevarnost ponovnega izbruha požarov ostaja. "Zaradi tega ostajajo vse sile v alarmni pripravljenosti," je dodal.
"V noči na torek se bo ozračje še naprej umirjalo. Veter se bo polegel, razmere se bodo izboljšale," je dejal direktor grškega meteorološkega zavoda Dimitris Ziakopopoulos. Gost dimni oblak, ki se je v zadnjih treh dneh zadrževal nad Atenami, se je medtem že razkadil.
Medtem ko si lahko Atene (vsaj začasno) oddahnejo, pa še naprej trepetajo prebivalci mesteca Porot Germeno 70 kilometrov zahodno od Aten, kjer so se požari celo okrepili. Prebivalci naj bi množično zapustili hiše in se z živino odpravili na obalo. Obalna straža je na območje poslala tri patruljne ladje, ki bodo ukrepale v primeru črnega scenarija. O divjanju požarov poročajo tudi iz mesta Karystos in z otokov Skyros ter Zakyntos.
Atene je konec prejšnjega tedna ogrožalo kar 140 požarov, ki so delno dosegli severna predmestja grške prestolnice. Vlada predvideva, da so ognjeni zublji na območju celotne države uničili že med 150 in 200 kvadratnih kilometrov gozdnih, grmičastih in kmetijskih površin. Uničili so tudi več hiš in drugih objektov.
"Požare bi lahko preprečili"
Zelo kritično držo do grških oblasti je zavzela mednarodna okoljevarstvena organizacija
Svetovni fond divje narave (WWF).
"Grčija se ni ničesar naučila iz katastrofalnih požarov leta 2007, ko je umrlo 76 ljudi,"
je dejala strokovnjakinja za gozdove pri WWF
Nina Griesshammer. Predvsem naj bi vlada zamudila priložnost, da bi prepovedala
gradnjo na požarno ogroženih območjih. Pa tudi bojevanje proti ognjenim zubljem je pomanjkljivo.
"Gasilne dejavnosti so slabo organizirane. Pozna se, da Grčija v preteklosti ni ustvarila
površinskega omrežja z dostopom do vodnih virov."
Poleg tega naj bi oblastniki premalo mislili na negativne posledice izseljevanja ljudi s podeželja (depopulacija), kar je povzročilo zaraščanje prej obdelanih zemljišč z visoko travo in grmičevjem, idealno podlago za požar.
Nasprotno pa predstavniki trako državnih kot lokalnih oblasti krivdo za izbruh požarov pripisujejo predvsem - požigalcem.
