"Iranci se očitno ne zavedajo, da nimajo nobenih kart, razen kratkoročnega izsiljevanja sveta z izkoriščanjem mednarodnih voda. Edini razlog, da so danes še živi, je, da se pogajajo," je na omrežju Truth Social zapisal Donald Trump. V intervjuju za časnik New York Post je posvaril pred novimi napadi na cilje v Iranu, če pogajanja v Islamabadu ne bodo uspešna.
"Ladje opremljamo z najboljšim orožjem, kar je bilo kdaj izdelano. (...) In če ne bomo dosegli dogovora, jih bomo uporabili, in to zelo učinkovito," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Trump.
Pogajanja med ZDA in Iranom o končanju vojne bodo po napovedih potekala v soboto v pakistanski prestolnici Islamabad. V ospredju pogovorov bo več občutljivih tem, med drugim odprtje in upravljanje Hormuške ožine ter bogatenje urana v Iranu.
Ameriški podpredsednik JD Vance je danes že odpotoval v Islamabad, tik pred odhodom pa je izrazil upanje na pozitiven izid pogajanj in Teheran posvaril pred morebitnim zavajanjem Washingtona. Potek pogajanj je sicer še vedno negotov.
Iran pogajanja z ZDA pogojuje s prekinitvijo ognja v Libanonu
Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je danes kot pogoja za začetek pogajanj z ZDA o končanju vojne postavil prekinitev ognja v Libanonu in "sprostitev blokiranih iranskih sredstev", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Dva ukrepa, o katerih sta se strani sporazumno dogovorili, še nista bila implementirana: prekinitev ognja v Libanonu in sprostitev blokiranih sredstev Irana pred začetkom pogajanj," je na omrežju X zapisal Galibaf.
Iran trdi, da je Libanon del dogovora o prekinitvi ognja z ZDA, kar je večkrat potrdil tudi Pakistan, ki posreduje v konfliktu na Bližnjem vzhodu. Izrael in ZDA medtem vztrajata, da dogovor ne vključuje Libanona.
Del ameriške delegacije bosta sicer poleg Vancea tudi posebni odposlanec Steve Witkoff in zet ameriškega predsednika Jared Kushner. Iransko delegacijo pa naj bi vodila Galibaf in zunanji minister Abas Aragči.
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu več kot štirje milijoni razseljenih
Vojaški spopadi na Bližnjem vzhodu so terjali več kot 4200 življenj, več kot 45.000 ljudi je bilo ranjenih, okoli 4,25 milijona pa jih je od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran konec februarja zapustilo svoje domove, kažejo podatki Svetovne zdravstvene organizacije (WHO).
Na območju Irana, Iraka, Libanona in Izraela je bilo do vključno 8. aprila, kot je razvidno iz poročila WHO o globalnih razmerah, zabeleženih 4234 smrtnih žrtev in 45.670 ranjenih. Največ ljudi je umrlo v Iranu in Libanonu, v prvem okoli 2300, v drugem pa okoli 1700.
Od konca februarja je svoje domove v Iranu zapustilo okoli 3,2 milijona ljudi, več kot milijon pa v Libanonu, še kažejo podatki WHO.
WHO ob tem opozarja, da so zaradi izraelskih napadov zdravstvene razmere v Libanonu čedalje slabše, piše nemška tiskovna agencija dpa. Grozi pomanjkanje zdravil in zalog krvi. Po besedah predstavnika WHO v Libanonu Abdinasirja Abubakarja je tamkajšnji sistem pred zlomom, od začetka vojne je bilo v napadih poškodovanih 13 bolnišnic, šest so jih morali zapreti.
malo je drzav, ki svojo nesreco niso pripravljeni resiti brez resitve nesrece drugih. Izraelci si zelijo odrezat del Libanona zaradi reke. Vode!! ki je v izraelu primsnjkuje, ker hocejo zivet kot americani. libanonci in pakestinci so svoje zivljenje prilagodili podnebju.… ...prikaži več vse to rusenje juznega libanona je etnicno ciscenje. hocejo reko. in zemljo.