V nadaljevanju preberite:
- V uradu francoskega premierja preiskujejo več samomorov in poskusov samomora.
- Pariško tožilstvo je sprožilo preiskavo zaradi domnevnega psihološkega nadlegovanja.
- Zaposleni slabe razmere povezujejo tudi s politično nestabilnostjo in hitrimi menjavami.
V uradu francoskega premierja Sebastiena Lecorna se je v zadnjem času zvrstilo več samomorov in poskusov samomora. Od oktobra do avgusta sta storili samomor dve zaposleni osebi, dve sta poskušali storiti samomor, poleg tega pa policisti v kabinetu predsednika francoske vlade preiskujejo še sumljivo smrt.
Pariško tožilstvo je zato sprožilo kazensko preiskavo o "psihološkem nadlegovanju" zaradi obtožb o ustrahovanju na delovnem mestu, poroča The Telegraph. Poleg tega trenutno potekajo notranje preiskave dveh samomorov, ki sta se zgodila na različnih oddelkih.
Kabinet predsednika francoske vlade sicer sestavlja 50 oddelkov in približno 3500 zaposlenih, ki sodelujejo z uradom premierja. Nobena od žrtev ni neposredno delala s premierjem Sebastienom Lecornujem, ob tem poudarjajo na francoskem direktoratu za upravne in finančne storitve.
Srhljiv niz smrti in poskusov samomora pretresa urad francoskega premierja
Oktobra si je javna uslužbenka v oddelku za pravne in upravne informacijske storitve poskušala vzeti življenje z nožem na svojem delovnem mestu. Tiskovni predstavnik direktorata za upravne in finančne storitve je za The Telegraph opozoril, da je zdravniška komisija takrat sicer izključila vzroke, povezane z delom.
Marca je vodja projektov v generalnem sekretariatu za naložbe, ki naj bi delal na daljavo, storil samomor v svojem domu. Pred tem naj bi se z nadrejenim sprl zaradi očitkov o kraji mini stekleničk alkohola, primer pa naj bi po dokumentih, ki jih je videl France Inter, razkrival tudi širše težave z vodenjem in odnosi na delovnem mestu.
Dva dni pozneje se je 59-letni moški iz generalnega sekretariata vlade vrgel pod vlak v Val-d'Oise. Vzrok naj bi bile "prepoznane stiske na delovnem mestu". Na oddelku so takrat odpuščali zaposlene, 59-letnik pa je bil pogosto na bolniškem dopustu.
Aprila si je poskušala vzeti življenje ženska, ki je 59-letnika dobro poznala. Identificirana je kot Laura, življenje pa si je poskušala tako, da se je vrgla pod vlak, a jo je rešil potnik. Nekaj mesecev prej je sestavila oporoko in se pripravila na svoj pogreb. Po poskusu samomora je ženska vložila prijavo zaradi psihičnega nadlegovanja in ogrožanja življenj drugih, kar je sprožilo obsežnejšo preiskavo razmer na delovnem mestu. Po besedah njene odvetnice Christelle Mazza je karierna javna uslužbenka s 30-letnimi izkušnjami na svojem zadnjem delovnem mestu v oddelku za korespondenco pri predsedniku vlade doživljala poklicno izolacijo in poniževanje. "Moja stranka je bila nevidna – ni bila več vabljena na sestanke, odstranjena je bila iz organizacijske sheme, postala je nič. Posmehovali so se ji, zasmehovali jo, kot da bi jo v šoli nadlegovali, jo izobčili," je Mazza povedala za France Inter. Tiskovni predstavnik direktorata za upravne in finančne storitve pa je za The Telegraph poudaril, da je bila Laura sama predmet disciplinskega postopka in, da je bila suspendirana zaradi nadlegovanja.
Po Laurinem poskusu aprila so v straniščih vladnih pisarn v Parizu odkrili truplo mladega javnega uslužbenca iz medresorskega direktorata za javno preobrazbo.
Politični kaos, menjave in pritiski: Zaposleni govorijo o razmerah, ki so jih zlomile
Osebje v kabinetu predsednika francoske vlade je slabe delovne razmere delno pripisalo politični nestabilnosti. Urad predsednika vlade je namreč zaradi političnih pretresov pod Emmanuelom Macronom postal nekakšna postaja hitrih menjav. Po Macronovi odločitvi, da razpusti narodno skupščino, so se v dveh letih zamenjali že štirje predsedniki vlade.
"To je nova vojska, ki pride vsake štiri ali šest mesecev. Pride načelnik kabineta in želi ustanoviti svojo novo organizacijo. Ekipe se zamenjajo, prenovimo pisarne, telefone, moramo se prilagoditi novim zahtevam novega šefa," je za France Inter povedal neimenovani vir.
"Priča smo nesprejemljivemu vedenju in ostri tekmovalnosti med javnimi uslužbenci," pa je dejala Mazza. "V bistvu moraš nekomu stopiti na prste, da bi napredoval. Ta politično-strokovna delovna mesta so zelo iskana," je povedala. "Za javne uslužbence, ki so odmaknjeni od političnega konteksta in svoje delo opravljajo v skladu z zakonsko ureditvijo, to vodi v popolno izgubo orientacije."
V izjavi za The Telegraph je direktorat za upravne in finančne storitve sicer izrazil žalost in zaskrbljenost zaradi žrtev.
