Pogovori ruskega predsednika
Vladimirja Putina in ameriškega predsednika
Georgea Busha ter drugih voditeljev članic Nata so potekali v konstruktivnem
vzdušju in so izzveneli dobro, čeprav ni bilo večjih prebojev, je povedal
de Hoop Scheffer.
Slovenski premier
Janez Janša je po koncu Sveta Nato-Rusija v Bukarešti izjavil, da ruski predsednik
Vladimir Putin kljub morda drugačnim napovedim ni uporabljal hladnovojne retorike. Pojasnil je
tudi, da so za Putina in Rusijo sprejemljivi tudi četrtkovi sklepi voditeljev Nata, ki obljubljajo
članstvo Gruziji in Ukrajini.
"Sprejete so bile pomembne odločitve o širitvi, ne sicer tako obsežne, kot smo pričakovali in
za kar smo se tudi mi zavzemali, ampak kljub temu je Nato po tem vrhu močnejše zavezništvo,"
je poudaril premier.
Močna klofuta Putinu
Odločitev voditeljev članic Nata je po mnenju opazovalcev klofuta odhajajočemu ruskemu
predsedniku
Vladimirju Putinu. Varnostna konferenca v Münchnu februarja lani, na kateri je
Putin ostro kritiziral ZDA in jim celo zagrozil z novo oboroževalno tekmo, je sprožila ugibanja o
novi hladni vojni in pomenila začetek nove ruske zunanje politike.
|
|
|
Odločitev voditeljev članic Nata je po mnenju opazovalcev klofuta odhajajočemu ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu. © AFP |
Ukrajina zadovoljna
Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je po srečanju z voditelji Nata na vrhu v Bukarešti izrazil izjemno zadovoljstvo, ker je Ukrajina skupaj z Gruzijo dobila zagotovila, da bo postala članica zavezništva. "Ukrajina ni produkt hladne vojne. Je suverena država in ima vso pravico, da se sama odloča o lastni varnostni politiki," je poudaril ukrajinski predsednik. "Vesel sem, da so nam to priznali tudi vsi voditelji Nata," je še dodal. Odločitev je pozdravil tudi generalni sekretar de Hoop Scheffer in zagotovil, da bosta državi postali članici, vendar ne takoj, saj je pred tem treba izpolniti tudi določena merila in zahteve. "Nato zelo ceni prispevek Ukrajine v operacijah zavezništva," je še poudaril šef Nata in Ukrajini zagotovil podporo v procesu reform.
Vrh velikih pričakovanj
Dosedanje odločitve na vrhu Nata v Bukarešti, ki zaradi pomena obravnavanih tem za prihodnost zavezništva velja za vrh velikih pričakovanj, opazovalci ocenjujejo kot diplomatsko zmago Rusije, ki ostro nasprotuje širjenju Nata na ozemlje nekdanje Sovjetske zveze. Nato namreč v četrtek ni dodelil statusa kandidatk za članstvo Ukrajini in Gruziji. Nasprotno velja za ameriškega predsednika Georgea Busha, ki se vrha Nata prav tako udeležuje zadnjič. Bush se je namreč močno zavzel za širitev z vsemi tremi državami kandidatkami, a sta povabilo dobili le dve, in sicer Hrvaška ter Albanija, Makedonija pa še ne; prav tako je podprl napredek Gruzije in Ukrajine na poti v Nato.
