V nadaljevanju preberite:
- Rusija po oceni FAZ vse manj računa na preboj na fronti in vse bolj na napade na ukrajinska mesta, energetiko in infrastrukturo.
- Ključna naj bi bila zima 2026/2027, ko bi uničevanje elektrike, ogrevanja in plinske infrastrukture lahko močno povečalo pritisk na Ukrajino.
- Ukrajina bo potrebovala predvsem okrepljeno zračno obrambo in zahodno finančno pomoč, medtem ko Rusijo omejujejo visoki stroški in vse večji gospodarski pritiski.
Vladimir Putin po analizi nemškega Frankfurter Allgemeine Zeitunga odločilne zmage ne poskuša več doseči zgolj na bojišču. Nova ruska računica, trdi časnik, temelji na ideji "vojne proti mestom" – sistematičnem uničevanju energetike, industrije in infrastrukture, s katerim bi Ukrajino pozimi prisilili v kapitulacijo.
Še leta 2024 je Putin trdil, da bodo ruske sile napredovale vzdolž celotne bojne črte, dokler Ukrajini ne bo zmanjkalo vojakov za nadaljevanje obrambe. Toda ta scenarij se ni uresničil. Ruska vojska v zadnjih mesecih beleži zelo majhne ozemeljske pridobitve, medtem ko izgube še naprej naraščajo. FAZ se pri tem sklicuje na britanske vojaške ocene, po katerih je Rusija med vojno izgubila okoli 1,5 milijona vojakov. Ukrajinske izgube naj bi bile po navedbah časnika večkrat manjše, saj je napadalec praviloma v slabšem položaju kot branilec. Prav zato Moskva po tej razlagi ne računa več na zmago s klasičnim prodorom prek fronte. Namesto tega Putin poskuša vojno prenesti globoko v ukrajinska mesta.
Idejo odkrito zagovarjajo tudi vojaški blogerji, povezani s Kremljem. Eden od njih, kanal Rybar, okrepljene napade povezuje s poskusom, da bi Ukrajino gospodarsko in infrastrukturno tako oslabili, da bi nadaljnja obramba za zahodne zaveznice postala vse dražja in politično težja. To ni uradna ruska doktrina, objavljena v enem samem dokumentu, vendar je vzorec vse pogosteje mogoče opaziti tako v ruskih napadih kot v javni propagandi.
Zima je ključna za Putina
Najnevarnejši del te strategije bi se lahko razvil pozimi 2026/2027. V hladnejših mesecih je škoda na elektrarnah, transformatorskih postajah, sistemih daljinskega ogrevanja in plinski infrastrukturi za civiliste veliko hujša kot poleti. Brez ogrevanja in elektrike posledice niso več zgolj gospodarske, temveč neposredno humanitarne.
Inštitut za proučevanje vojne ocenjuje, da Putinov spremenjeni načrt zmage vse bolj temelji prav na množičnih napadih velikega dosega, s katerimi naj bi Ukrajino prisilili h kapitulaciji pred pomladjo 2027. Analiza opozarja tudi, da se Moskva verjetno zaveda, da takšne kampanje ne more v nedogled vzdrževati z enako intenzivnostjo. Zato bi bil cilj lahko koncentrirati napade prav v obdobju, ko lahko povzročijo največjo škodo.
Novi brezpilotniki predstavljajo dodatno težavo
Posebno zaskrbljenost povzročajo novi ruski brezpilotniki na reaktivni pogon. Ti so hitrejši od klasičnih Shahedov s propelerji, zato jih je težje odkriti in prestreči s cenejšimi sistemi zračne obrambe.
Po podatkih, ki jih je navedel Volodimir Zelenski, je Ukrajini septembra uspelo sestreliti približno 55 odstotkov ruskih reaktivnih Shahedov, medtem ko je bila uspešnost pri klasičnih napadalnih brezpilotnikih več kot 90-odstotna. Če bo Rusiji uspelo takšno orožje proizvajati v velikih količinah, bo lahko poskušala preobremeniti ukrajinsko zračno obrambo in ustvariti prostor za uporabo precej dražjih raket.
Rusija nima več neomejenega časa
Toda Rusija nima neomejenega časa ali virov. Vojna izčrpava rusko gospodarstvo, vojaška proizvodnja zahteva ogromne količine denarja, težave z gorivom in stroški vojne ekonomije pa ustvarjajo dodaten pritisk. Zato je mogoče tudi novo strategijo razumeti kot tekmo s časom.
Putin po tej razlagi poskuša doseči politični rezultat, preden bodo stroški vojne postali še višji. Če bo hkrati oslabela zahodna pomoč Ukrajini, bo ruska računica ugodnejša. Če pa se bo ukrajinska zračna obramba okrepila in bo državi uspelo zaščititi energetsko infrastrukturo, bi se lahko nova strategija končala enako kot prejšnja – brez odločilnega rezultata.
Po oceni Inštituta za svetovno gospodarstvo bi morebitna ruska zmaga Nemčijo prisilila v večje obrambne izdatke, da bi Moskvo odvrnila od morebitnih novih potez proti Evropi.
Prav tu se lomi nova faza vojne. Putinu ni več nujno potreben spektakularen prodor tankovskih kolon ali velika zmaga na fronti. Če bodo ruski napadi uničevali mesta, energetsko omrežje in gospodarstvo hitreje, kot jih bo Ukrajina lahko obnavljala, bi Kremelj lahko dosegel politični cilj brez klasične vojaške zmage – s postopnim izčrpavanjem celotne države.
