V Španiji narašča napetost pred razsodbo ustavnega sodišča, ki že tri leta presoja, ali so Katalonci narod, kot je zapisano v statutu, ki so ga potrdili tako Katalonci na referendumu kot španski in katalonski parlament. Estatut, kot mu pravijo v katalonščini, daje najbogatejši španski pokrajini več avtonomije na področju šolstva, policije, jezika in Katalonce opredeljuje kot ljudstvo. Ker se je statut centralistični Ljudski stranki zdel neustaven, ga je poslala v preverjanje vrhovni sodni instituciji. V ustavi pa je, zanimivo, Španija opredeljena kot večnarodna država.
Finančna avtonomija
“Na napoved referenduma o neodvisnosti Katalonije je treba gledati predvsem simbolično,” za Žurnal24 pravi Jerca Kos, novinarka Pop TV in dobra poznavalka katalonskih razmer. “Gre za naraščajoče nezadovoljstvo Kataloncev, ki bi želeli, da bi več denarja ostalo v Kataloniji. Zdaj prispeva največ od vseh pokrajin, in sicer 19 odstotkov bruto družbenega proizvoda Španije; po sredstvih, ki se ji vrnejo, pa je šele na petem mestu,” pojasnjuje Kosova. Sicer statut daje Kataloncem večji delež sredstev iz naslova davkov, zbranih v Kataloniji. A si Katalonci, dodaja Kosova, želiljo tudi finančno avtonomijo, kot jo imajo denimo Baski.
Zakonito le s kraljem
Nedeljski referendum sicer ne bo pravno obvezujoč, pa še izveden bo v le 161 od 798 občin v Kataloniji. Pravno veljaven referendum namreč lahko na predlog vlade in parlamenta razpiše le španski kralj. Raziskava univerze OUC iz Barcelone je pokazala, da bi 50,3 odstotka Kataloncev glasovalo za neodvisnost, 17,8 bi jih glasovalo proti, medtem ko bi se jih 24,6 odstotka vzdržalo; preostali niso sporočili odgovorov.
