Vojna na Bližnjem vzhodu: Cene nafte v nebo, IEA posegla po drastičnem ukrepu

Današnji iranski napadi so bili po navedbah revolucionarne garde med drugim usmerjeni na komunikacijski center v Tel Avivu, vojaške objekte v Jeruzalemu in Haifi, peto floto ameriške mornarice, izraelsko-ameriške baze v Erbilu, prestolnici iraškega Kurdistana, ter naftno polje v Savdski Arabiji. Najmanj dve raketi naj bi zadeli ameriško oporišče v Kuvajtu, med tarčami naj bi se znašlo tudi ameriško oporišče Al Udeid v Katarju in Harir v Iraku.

Garda je napade označila za najbolj uničujoče od začetka vojne, ki sta jo z napadi na islamsko republiko 28. februarja začela Izrael in ZDA.

Iz zalivskih držav so medtem prihajala poročila o prestrezanju dronov in raket. Savdska Arabija je po lastnih navedbah sestrelila sedem brezpilotnikov, ki so leteli proti naftnemu polju Šajba, in prestregla prav toliko raket, usmerjenih proti oporišču Princ Sultan pri Rijadu, kjer so nameščeni ameriški vojaki. Blizu baze, ki je bila od izbruha vojne že večkrat na udaru, so sestrelili več dronov.

Eksplozije so odjeknile v katarski Dohi, tamkajšnje obrambno ministrstvo je javnost obvestilo o prestreženem raketnem napadu. Več dronov naj bi sestrelili v Omanu, a so ti v pristanišču Salalah tudi zadeli rezervoarje za gorivo.

O soočanju z droni in raketami iz Irana je davi poročalo tudi obrambno ministrstvo Združenih arabskih emiratov, a podrobnosti ni podalo. Urad dubajske vlade za komuniciranje je pozneje sporočil, da sta v bližino mednarodnega letališča v Dubaju padla dva drona, pri čemer sta bila lažje ranjena državljana Gane in državljan Bangladeša, državljan Indije pa je utrpel "zmerne" poškodbe. Kljub drugemu tovrstnemu incidentu v zadnjih dneh promet na najbolj obremenjenem letališču na svetu poteka normalno.

Eksplozije tudi v Teheranu

V Iranu je bilo eksplozije slišati v prestolnici Teheran, potem ko je izraelska vojska začela nov val napadov na islamsko republiko, na vzhodu in jugu Libanona pa je izraelska agresija, ki naj bi bila usmerjena na cilje proiranskega gibanja Hezbolah, terjala najmanj 21 življenj, več deset ljudi je bilo ranjenih. Tarča novih napadov je bil tudi Bejrut.

V iraški vzhodni regiji Vasit ob meji z Iranom, kjer delujejo proiranske oborožene skupine, naj bi medtem v obstreljevanju skladišča orožja ene od teh skupin umrla ženska, ki naj bi jo zadel šrapnel.

Vojna močno vpliva na cene nafte, predvsem zato, ker je promet skozi strateško zelo pomembno Hormuško ožino, nad katero ima Iran ključen vpliv, praktično zastal. Ožina med Perzijskim in Omanskim zalivom namreč velja za najpomembnejšo pomorsko pot za prevoz nafte na svetu, ključna pa je tudi za prevoz utekočinjenega zemeljskega plina.

Vanjo je tako že od samega začetka vojne usmerjene ogromno mednarodne pozornosti, prav tako je večina groženj Teherana povezana z njo. Med prečkanjem ožine sta bila danes poškodovani dve tovorni ladji, v kateri so priletele rakete. Tretjo ladjo so zadele ob obali Združenih arabskih emiratov.

Iranska revolucionarna garda je potrdila napad na dve ladji v ožini - kontejnersko ladjo Express Rome v lasti Izraela, ki pluje pod liberijsko zastavo, in tajsko ladjo za prevoz razsutega tovora. Kot je sporočila, ju je napadla, ker sta ignorirali njena opozorila. Poveljnik mornarice Alireza Tangsiri je ob tem na omrežju X zapisal, da mora vsaka ladja, ki namerava prečkati Hormuško ožino pridobiti dovoljenje Irana.

Sprostili rezervo nafte

V odziv na skok cen nafte na svetovnih trgih spričo vojne so se članice Mednarodne agencije za energijo (IEA) danes soglasno odločile, da bodo sprostile rekordnih 400 milijonov 159-litrskih sodov nafte iz strateških rezerv, s čimer bodo poskušale cene stabilizirati.

Kot je navedla agencija, imajo njene članice skupaj okoli 1,2 milijarde sodov rezerv, poleg tega rezerve industrije znašajo še 600 milijonov sodov. Gre sicer za šesto usklajeno sprostitev v zgodovini leta 1974 ustanovljene IEA. Obenem ta bistveno presega tisto, ki je sledila ruski invaziji na Ukrajino, ko so članice sprostile 182 milijonov sodov nafte.

Predsednik ZDA Donald Trump je sicer v torek Teheranu zagrozil z vojaškimi posledicami, če bo v ožini, kjer naj bi ameriške sile pred tem uničile 16 iranskih ladij za polaganje min, izvajal napade. Ameriška vojska je nato danes iranska civilna pristanišča ob ožini opredelila kot legitimne vojaške cilje, kar je upravičila s trditvijo, da Iran ta pristanišča uporablja za izvajanje svojih vojaških operacij.

Vodja humanitarne pomoči pri Združenih narodih Tom Fletcher je medtem vse strani v konfliktu pozval, naj zagotovijo izjeme pri prečkanju ožine za humanitarne pošiljke. Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je k ukrepanju za ponovno vzpostavitev plovbe po tej poti pozval skupino sedmih najrazvitejših gospodarstev G7.

dezurni@styria-media.si