Pokrajini del Gruzije

Južna Osetija in Abhazija sta mednarodno priznani kot del Gruzije. Sami sta de facto neodvisnost razglasili že v zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja, vendar te ni priznala nobena država. Abhazija si trenutno prizadeva za priznanje samostojnosti, medtem ko se Južna Osetija želi priključiti Rusiji.

"Abhazijci bomo rusko vodstvo zaprosili, da prizna Abhazijo," je sporočil namestnik predsednika abhazijskega parlamenta Vjačeslav Cugba . Abhazijski parlament naj bi tako razpravljal o prošnji za priznanje neodvisnosti, ki jo namerava ruskemu vodstvu poslati abhazijski predsednik Sergej Bagapš . V četrtek naj bi se nato v središču abhazijske prestolnice Suhumi zbrali predstavniki vseh tamkajšnjih političnih strank in gibanj ter dokončno potrdili omenjeno prošnjo.

Rusija je že pred tem poudarjala, da v luči zadnjih rusko-gruzijskih vojaških spopadov ne ena ne druga separatistična pokrajina ne moreta ostati del Gruzije, danes pa je predsednik zgornjega doma ruskega parlamenta Sergej Mironov napovedal, da bo Rusija priznala neodvisnost obeh regij, če je takšna želja tamkajšnjih prebivalcev. Rusija sicer že leta finančno podpira upornike v obeh regijah, prebivalcem pa izdaja ruske potne liste in jim ponuja še druge ugodnosti.

Rusija zavrnila predlog VS
VS ZN se je sestal na zahtevo Francije, ki je ob tem predlagala resolucijo o umiku ruskih vojaških sil iz Gruzije v skladu z dogovorom med predsedujočim Evropski uniji, francoskim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem in ruskim predsednikom Dmitrijem Medvedjevom . Dogovor in sporazum o prekinitvi ognja bi moral končati spopade, ki so se začeli, potem ko je gruzijska vojska 7. avgusta sprožila ofenzivo v Južni Osetiji.

Zemljevid regije. © Reuters

Večina članic VS ZN je predlog resolucije podprla, vendar pa je Vitalij Čurkin razpravo praktično končal, ko je dejal, da Rusija takšnega besedila ne more sprejeti, saj zahteva takojšen umik ruskih enot, kar pa naj ne bi bilo v skladu z dogovorom med Sarkozyjem in Medvedjevom. O resoluciji VS ZN tako ni niti glasoval, saj ima Rusija kot stalna članica pravico veta. "Šest načel iz dogovora mora biti sprejetih v celoti. Rusija ne sprejema takšnega pristopa po kosih, ki si ga je sedaj privoščila Francija in ki postavlja vse dogovorjeno na glavo," je povedal Čurkin.

	Umikanje dodatnih enot, ki jih je Rusija napotila po gruzijski agresiji na Južno Osetijo, se bo verjetno lahko začelo 22. avgusta. Vitalij Čurkin

Zmedeni signali Bruslja
"Umikanje dodatnih enot, ki jih je Rusija napotila po gruzijski agresiji na Južno Osetijo, se bo verjetno lahko začelo 22. avgusta," je še dejal Čurkin in zanikal besede francoskega predstavnika Jeana Pierra Lacroixa , da naj bi mu zagotovil, da bo ruski umik do tega datuma že končan. Čurkin je bil tudi ogorčen, ker naj bi francoski kolegi v zadnjem trenutku spremenili pristop.

Etnično čiščenje?
Gruzijski veleposlanik pri ZN Irakli Alasania je v svojem nastopu dejal, da Rusija še naprej krši mirovni načrt in da deli Gruzije ostajajo pod rusko okupacijo. Rusija naj bi bila odločena uničiti Gruzijo in ruši mostove, predore ter drugo infrastrukturo. Prav tako naj bi potekali ropanje opreme gruzijske vojske, teroriziranje civilnega prebivalstva in izvidniški poleti nad suverenim ozemljem Gruzije ter celo etnično čiščenje Gruzijcev iz Južne Osetije in Abhazije.

Ameriški predstavnik Alejandro Wolff je zahteval takojšen umik ruske vojske iz Gruzije in jo obtožil, da ovira dostop humanitarnih delavcev do pomoči potrebnih. Dejal je, da ne more biti nobene razprave, da sta Južna Osetija in Abhazija del gruzijskega ozemlja.