Šibanje, sekanje rok ali nog, iznakaževanje, kamenjanje. To so kazni, ki jih v nekaterih muslimanskih državah uporabljajo za prestopnike, tudi takšne, ki se pregrešijo v spolnosti.
Ta kazen je predpisana za tatove. Znan je primer iz Somalije, ko so junija štirim moškim, starim do 25 let, odsekali eno roko in eno stopalo, ker so kradli orožje in mobilne telefone.
Bičanje
Kazen je recimo predpisana za zlorabo alkohola, igranje iger na srečo, spolnost pred poroko, pa tudi za krivo pričanje. Septembra so v Savdski Arabiji na 50 udarcev z bičem obsodili moškega, ker je poskušal storiti samomor.
Kamenjanje
Gre za najhujšo in tudi zelo bolečo predpisano kazen v šeriatskem pravu. Žrtev velikokrat zagrebejo do pasu v zemljo in nato vanjo mečejo kamenje, dokler ne izdihne. Amnesty International je na noge lani spravil primer 13-letne deklice, ki so jo v Somaliji kamenjali, ker je imela spolne odnose s tremi moškimi. Njen zagovor, da so jo posilili, ni prepričal sodišča.
Beseda šeriat dobesedno pomeni 'korito, ki vodi h glavnemu toku, ali pravilna pot', razlaga Nevzet Porić, tajnik Islamske skupnosti v Sloveniji. Šeriat označuje kup pravil, odredb, učenj in vrednot, ki usmerjajo posameznega vernika skozi življenje. Šeriat pa med drugim vsebuje tudi družinsko pravo, zakonsko pravo in kazensko pravo, dodaja Porić. O slednjem se na Zahodu največ govori.
Drakonska le peščica držav
Skoraj vse muslimanske države šeriatsko pravo uporabljajo kot temelj svojega pravnega sistema, vendar pa stroge kazni, ki na Zahodu vzbujajo zgražanje, poznajo le v peščici držav: Somaliji, Savdski Arabiji, Pakistanu, Nigeriji in Sudanu, pravi nemški strokovnjak za islam Mathias Rohe, direktor centra za islam in pravo v Evropi.
Pri tem se te države izgovarjajo na Koran in tradicijo. Vendar Koran ne piše nič o kamenjanju, s stališča tradicije pa je bilo do pred 150 leti telesnih kazni veliko manj, kot to velja v zavesti ljudi, je Rohe pojasnil za Bild.
Zakoni, ki so nastajali pred sodobnim časom, so imeli v vseh civilizacijah isti pogled na strogo kaznovanje, dodaja Porić. "Seveda obstajajo sistemi, ki poskušajo dobesedno razumevati svete knjige, toda obstajajo tudi sistemi, ki jih proučujejo kot teoretični aspekt. Veliko manjši je odstotek tistih, ki uporabljajo takšen strog način kaznovanja," razlaga in dodaja, da zahodnjaki šeriatsko pravo prepogosto razumevajo le skozi kazensko pravo.
"Živimo v demokratičnem svetu, in čeprav obstajajo parlamenti in različne komisije, se vseeno dogajajo različni tajni zapori, kjer se kršijo človeške pravice, izvaja mučenja in tako dalje," Porić spominja na dvoličnost Zahoda pri kazanju s prstom na omenjeno kaznovanje.
"Večina muslimanov meni, da se je treba izogibati tovrstnemu kaznovanju ljudi. Ključna stvar za napredek človeka je razvoj svobode," dodaja.
Glede odnosa islama do žensk Porić opozarja, da se velikokrat z islamom enačijo običaji (nošenje burke, delegirane poroke, obrezovanje deklic ...), ki so v navadi na določenih koncih sveta.
"To je povsem nesprejemljivo. Islam zahteva, da so ženske pristojno oblečene, da imajo zakrite lase. Nošenje burke pa v islamu nima nobene podlage in je stvar določenih običajev."
"Ženske imajo v islamu veliko pravic. V 7. stoletju so dobile pravico dedovanja in tako je ostalo do današnjega dne zapisano v Koranu," ogledalo Zahodu in njegovi zgodovini nastavlja Porić. "Kar se tiče sklepanja porok, so popolnoma svobodne. Seveda pa je tukaj odvisno od običajev določenih krajev, kjer obstajajo delegirane poroke. Ženska je po islamu svobodna tudi pri ločitvi. Lahko jo zahteva kadarkoli in se tudi po ločitvi spet lahko poroči," še pravi Porić.
