Šakalu grozi druga dosmrtna ječa, če ga spoznajo za krivega štirih bombnih napadov, v katerih je umrlo 11 ljudi, ranjenih pa jih je bilo več kot dvesto. Prvič ga je francosko sodišče na dosmrtno ječo obsodilo pred 14 leti za umor dveh policistov in enega policijskega obveščevalca.
"Po poklicu sem revolucionar," je sodniku dejal Ilich Ramirez Sanchez, bolj znan kot Šakal ali Carlos. V francoskih zaporih sedi vse od leta 1994, ko so ga francoske posebne enote ujele v Kartumu. Na sodišču ga je pričakalo nekaj njegovih občudovalcev, ki jih je pozdravil s stisnjeno pestjo.
Ramirez je pred sodnika stopil s samozavestjo nekoga, ki je bil klican na sodišče, in ne nekoga, ki mu sodijo, poročajo prisotni. Obširno je govoril o svojih preteklih stikih s pomembneži. Med drugim je dejal, da mu je sam Jaser Arafat dal palestinsko državljanstvo.
"Gre za političen proces"
Njegova soproga in hkrati tudi odvetnica Isabelle Coutant-Peyre, s katero sta se poročila med njegovim služenjem zaporne kazni, je proces označila za političen. Prepričana je, da se je sodišče že odločilo proti njemu. Kot trdi Coutant-Peyrejeva, so dokazi proti njemu izmišljeni in privlečeni na plan iz prašnih arhivov varnostnih služb.
Tožilstvo trdi, da je Ramirez izvedel napade na pariški ulici, vlaku in postaji, da bi tako poslal signal oblastem, ki so pred tem aretirale dva njegova sodelavca. "Upamo, da Carlos ne bo aroganten in bo izrazil vsaj minimalno spoštovanje do žrtev," je dejal Philippe Rouault, ena od žrtev napadov, in dodal: "Vemo, da ima rad šov, a upamo, da bo ponižen in spoštljiv."
Šakal tudi v Jugoslaviji
Leta 1976 se je Šakal nahajal v tedanji Jugoslaviji. Jugoslovanske oblasti so ga aretirale na letališču Surčin v Beogradu in ga že po nekaj dneh izpustile. Kot je lani marca za Žurnal24 dejal Pavel Čelik, nekdanji šef zvezne milice, je ukaz o izpustitvi prišel s samega vrha, od Tita. Po pričevanjih Službe državne varnosti (SDV) je Šakal sodeloval pri varovanju olimpijskih iger v Sarajevu leta 1984. Bali so se namreč, da bi se zgodil napad hrvaške emigracije. V SDS so lani ob tem opozorili, da je Šakal v svojih spominih zapisal, da mu je podporo pri brutalnih napadih nudila jugoslovanska tajna policija.
