Šarec meni, da brez zapletov ne bo šlo

Kompromis o vodilnih položajih na vrhu EU je po oceni premierja Marjana Šarca dober. "To je kompromisni predlog, ki je bil dosežen po relativno dolgih pogajanjih. Če želiš nekaj sprejeti s konsenzom in pokazati, da je Evropski svet enoten, je nujno skleniti tudi kompromis, za moje pojme je to dobro," je komentiral izid maratonskih pogajanj.

Najslabše znamenje bi po njegovih besedah bilo, da bi nekaj držav nasprotovalo predlogu, saj bi bila to slaba popotnica za novo vodstvo komisije in druge institucije.

Na vprašanje, ali bo von der Leynova glede na ostre kritike iz vrst socialistov dobila podporo v Evropskem parlamentu, kjer je za njeno potrditev potrebna absolutna večina, je Šarec odgovoril: "Upam, da jo bo, ker bi bil slab znak, če je ne bi."

Ob tem sicer pričakuje, da brez zapletov ne bo šlo. "Pričakujem seveda še kakšen zaplet zagotovo, ampak Evropski svet je pokazal enotnost," je poudaril. Kompromisni predlog so podprli vsi, le nemška kanclerka Angela Merkel se je vzdržala zaradi razmer doma.

V povezavi s konceptom spitzenkandidatov, ki je glavni poraženec tega kompromisa, saj nihče od vodilnih kandidatov ni predlagan za predsednika komisije, je Šarec dejal, da je zanj osebno to dokaz, da ideja spitzenkandidatov ni dobra.

Svet Vrh EU dosegel kompromis o vodilnih položajih

O komisarju še molči

O slovenski komisarski kandidatki ali kandidatu premier niti danes še ni želel podrobno govoriti. Dejal je le, da bodo postopek opravili ob pravem času. Na vprašanje, kdaj bo to, je odgovoril le: "Pravočasno."

Voditelji so danes predlagali kandidatko za predsednico Evropske komisije, izvolili so predsednika Evropskega sveta ter imenovali predsednico Evropske centralne banke in visokega zunanjepolitičnega predstavnika.

Šarec meni, da bi bila kombinacija dobra

Del kadrovske kombinatorike je tudi predsednik Evropskega parlamenta, a pri tem voditelji ne igrajo neposredne vloge. Izvolijo ga evropski poslanci, ki naj bi to storili v sredo dopoldne.

Današnji kompromis sicer predvideva, da si predsedniški mandat v parlamentu razdelita socialist Sergej Stanišev in konservativec Manfred Weber. Šarec verjame, da bodo v parlamentu upoštevali ta dogovor, kar bi bilo po njegovem prepričanju dobro.

Poskusili so s Fajnovo

Saša Despot

Šarec je to danes komentiral z besedami, da se je "vmes pokazala možnost, da bi nekdo iz tega območja dobil to pomembno mesto". "Zdelo se mi je pravilno, da vendarle poskušamo, če je to možno, predlagati našo kandidatko, ne glede na politično usmeritev ali kar koli, ker smo v tem primeru ravnali kot Slovenija," je še dejal.

Na vprašanje, ali ima Fajonova še kakšne možnosti, je najprej odgovoril: "Za katero stvar?" Nato je dodal, da ne ve, ali ima možnosti za predsedniški položaj v parlamentu, češ da to zdaj ni od njih odvisno, ampak je to zdaj stvar parlamenta.

Na vprašanje, ali ima torej Fajonova možnosti za kateri drugi položaj, je odgovoril: "Zdajle težko komentiram, kakšne možnosti ima kdo. Predvsem pa ne želim nikoli ugibati o imenih, ker ko se imena pojavljajo, prihajajo, odhajajo, je potem lahko tudi problem."

Tako je bilo recimo po njegovih besedah s spitzenkandidati, za katere je izid vrha zelo neprijetna zadeva, ker so dolgo delali kampanjo, nato pa je zadeva razvodenela. "Zato je v bodoče pametno čim manj operirati z imeni in se raje prej dogovoriti," je dodal.

Neuradno se je omenjalo, da je skupina držav, vključno s Slovenijo, v okviru pogajanj zahtevala odhod generalnega sekretarja komisije Martina Selmayrja.

V odgovoru na vprašanji, ali lahko to potrdi in ali je odhod Selmayrja del današnjega kompromisa, je Šarec zgolj spomnil na resolucijo Evropskega parlamenta, ki je obsodila sporno imenovanje na to mesto, in poudaril, da takšne prakse v Evropi niso dobrodošle. Neobičajno bi sicer bilo, da bi bila predsednica komisije in generalni sekretar iz iste države.

dezurni@zurnal24.si