"V prvi vrsti je pozitivno, da evropski parlament ni podlegel političnim pritiskom, da se delavska zakonodaja sprejme v paketu, ampak je ločil direktivo o delavcih, zaposlenih prek agencij, in direktivo o delovnem času," je za zurnal24.si povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. "Medtem ko je direktiva o delovnem času do evropskih delavcev zelo neprijazna, pa pravkar sprejeta direktiva pomeni korak naprej k izenečavanju položaja redno in agencijsko zaposlenih delavcev". Naš sogovornik pričakuje, da se bodo pri prelitju določil direktive v prakso nedvomno pojavile težave, "a to nas ne sme odvrniti od tega, da bi s pravno normo zaščitili delavce". V ZSSS bodo po njegovih besedah pozorno spremljali prenos direktive v slovenski pravni prostor, še posebej tisith določil, ki predvidevajo višje standarde za delavce kot trenutna slovenska zakonodaja.
|
To je velik korak naprej za socialno Evropo, ki zagotavlja zaščito za vse agencijske delavce v Evropi. Vladimir Špidla, komisar za zaposlovanje, socialne zadeve in enake možnosti |
|
Evropski poslanci so v Strasbourgu potrdili predlog direktive o začasnih delavcih in tako naredili konec diskriminatorni in neenaki obravnavi začasno in stalno zaposlenih v EU. Sprejeta direktiva, ki je bila v zakonodajnem postopku šest let, države članice zavezuje tudi k spoštovanju socialnih standardov. Delavci, ki jih posredujejo agencije za zagotavljanje začasnega dela, in delavci na podobnih delovnih mestih, zaposleni v podjetjih, bodo v skladu s sprejeto direktivo enakopravni od prvega dne zaposlitve tudi glede plačila. Izjema je Velika Britanija, kjer bodo v skladu z dogovorom, ki so ga maja letos dosegli socialni partnerji, zaposleni preko agencij z ostalimi zaposlenimi izenačeni po 12 tednih delovnega razmerja z istim delodajalcem.
Prvotni predlog direktive, ki ga je leta 2002 dala Evropska komisija, je sicer predvideval izenačenje pravic stalno in začasno zaposlenih po šestih tednih delovnega razmerja. Evropski parlament je novembra 2002 sprejel dopolnila k predlogu, ki naj bi začasno zaposlenim zagotavljala tudi osnovno zaščito. Svet EU je predlog zadrževal šest let, vendar je junija letos v času slovenskega predsedovanja dosegel politični dogovor in septembra tudi uradno sprejel skupno stališče. Začasni in stalno zaposleni naj bi bili odslej poleg plačila izenačeni tudi pri delovnem času, trajanju odmorov in počitka, nočnem delu, plačanem letnem dopustu in porodniškem dopustu. Države članice bodo morale novo direktivo v svojo zakonodajo prenesti v največ treh letih po objavi direktive v uradnem listu EU.
