Ameriška administracija si je na začetku mandata zastavila ambiciozen gospodarski načrt,
revolucionarno reformo zdravstva, korenite spremembe na področju šolstva in energetike ...
Očitki, da so reforme prevelik zalogaj, prihajajo tako od republikancev kot tudi od lastne
stranke. Republikanski senator
Lamar Alexander je na zasedanju senatnega odbora za bančništvo, na katerem je
finančni minister
Timothy Geithner pojasnjeval vsebino 3.550 milijard dolarjev vrednega proračuna,
zbadljivo dejal, da so se ponavadi predsedniki na začetku mandata lotili reševanja najbolj perečih
težav.
"Eisenhower se je odločil končati korejsko vojno, Roosevelt je med veliko depresijo reševal
banke. Obama, ki rešuje gospodarsko in finančno krizo, pa je hkrati napovedal reforme v zdravstvu,
šolstvu in energetski politiki," je dejal senator. Večina senatorjev in kongresnikov je
mnenja, da so to področja, kjer so potrebne korenite spremembe, obenem pa se sprašujejo, ali ne bi
veljalo z njimi nekoliko počakati in energijo ter sredstva usmeriti v zagon gospodarstva.
Razvoj tehnologij za delovna mesta
|
|
Administracija namerava v naslednjih desetih letih v razvoj tehnologij za učinkovitejšo izrabo obnovljivih virov energije, kot so veter ter sončna in geotermalna energija, vložiti 150 milijard dolarjev. Razvoj teh tehnologij naj bi prinesel pet milijonov novih delovnih mest. |
Obama je na očitke odgovoril mirno, z besedami, da gre za reforme, ki so nujno potrebne in ki bodo prinesle gospodarsko rast. "ZDA bodo leta 2012 v gospodarskem vzponu ali pa boste leta 2013 poslušali koga drugega," je skupini poslovnežev dejal Obama. Predsednik je še dodal, da bodo Američani njegovo delo ocenjevali predvsem po tem, ali mu je državo uspelo potegniti iz gospodarske krize ali ne.
Podaljšal sankcije proti Iranu
Ameriški predsednik je v četrtek za eno leto podaljšal sankcije proti Iranu, ker so dejanja in politika iranske vlade v nasprotju z interesi ZDA v regiji in ker še naprej predstavljajo grožnjo ameriški nacionalni varnosti in gospodarstvu. Sankcije veljajo od leta 1995, nanašajo pa se na prepoved ameriškim podjetjem, da bi pomagala pri razvoju iranske naftne industrije, da bi izvažala ali uvažala v Iran ter v državo vlagala.
