Silajdžić želi morje po slovenskem modelu

Kot piše zagrebški Večernji list, se je Silajdžić izognil srečanju s hrvaškim predsednikom Stipetom Mesićem, ko je ta prejšnji teden obiskal Sarajevo. Iz diplomatskih krogov naj bi se razvedelo, da je Silajdžić nezadovoljen s hrvaškimi stališči o gradnji plinovoda, ki so jih ti predstavili katarskemu emirju.

Bosanski koridor
Drugi razlog bojkota naj bi bil most na Pelješcu. Po pisanju Večernjega lista naj bi bilo problematiziranje gradnje mostu in zahteva po morskem koridorju, ki bi morske vode BiH povezoval z odprtim morjem, del strategije, ki jo v Sarajevu pripravljajo skupaj z Ljubljano. Njen cilj naj bi bil predstaviti Hrvaško kot ključno težavo pri reševanju regionalnih vprašanj, trdijo v Večernjem listu.

Hrvaški časopis dodaja, da ima Silajdžićev urad izdelane načrte, ki so enaki slovenskim, kako priti do morskega koridorja čez hrvaško ozemeljsko morje, ki bi bil pod upravo BiH. Tako bi bila Hrvaška med Korčulo in Hvarom razdeljena na dva dela, trdijo v Zagrebu.

Lastno pristanišče
Hkrati bošnjaške želje pozabljajo na že sprejete sporazume in dogovore, piše Večernji list in pri tem omenja stališče Badinterjeve komisije, da se pri določanju mej med državami nekdanje Jugoslavije uporabi zatečeno stanje na kopnem in morju. Leta 1999 sta Franjo Tuđman in Alija Izetbegović podpisala sporazum, ki je praktično določil mejo pri Neumu, s čimer naj bi se BiH odrekla zahtevam po koridorju do odprtega morja.

Realno lahko pričakujemo, da bo BiH dobila neoviran pristop do odprtega morja, pri čemer se bo obvezala, da bodo njene ladje pri prehodu skozi hrvaško morje spoštovale mednarodne in hrvaške predpise, menijo v Večernjem listu. Hkrati dodajajo, da je del te strategije o prostem izhodu na morje tudi gradnja pristanišča v Neumu, ki bi postalo konkurent bližnjim Pločam.