Osem milijonov evrov je po besedah premierja Boruta Pahorja "vzdržna vsota, ki je v primerjavi s prispevki drugih pravična".
Skupni prispevek EU bo 2,433 milijarde evrov na leto. Kot je povedal Pahor, bodo prispevale prav vse države članice unije.
"Slovenija si niti noče niti ne more privoščiti, da bi bila med državami, ki ne bi prispevale za ta hiter začetek. Bili smo med državami, ki so razmeroma hitro in pozitivno odgovorile na neformalen klic švedskega predsedstva v zvezi s tem," je v Bruslju na vrhu Evropske unije pojasnil Pahor.
Unija bo sicer v treh letih državam v razvoju v boju proti podnebnim spremembam namenila 7,2 milijarde evrov.
Danes in v soboto bodo po vsem svetu posamezniki s simbolnimi akcijami opozarjali, naj se voditelji v Koebenhavnu dogovorijo o novem globalnem podnebnem sporazumu.
Danska rešitev
Danski časnik Politiken pa je v boju proti podnebnim spremembam predlagal prepoved kislega zelja. Kot ugotavlja kolumnist, kislo zelje v črevesju sproži določene procese, ki se "izrazijo“ kot vetrovi. Ti podobno kot izpušni plini onesnažujejo in segrevajo ozračje. In če upoštevamo, da so zlasti Nemci ljubitelji te hrane in da jih je dobrih 82 milijonov, potem je čas, ugotavlja kolumnist, da se politiki zavejo, kako resno kislo zelje onesnažuje okolje.
