Slovenija je podobno kot ostale evropske države še vedno brez zemeljskega plina iz Rusije, vsi odjemalci pa prejemajo dogovorjene količine, sporočajo iz družbe Geoplin, ki slovenski trg oskrbuje z zemeljskim plinom.

V Geoplinu so v sredo prejeli pismo podpredsednika ruske družbe Gazprom Aleksandra Medvedjeva. Gazprom je slovensko družbo obvestil, da do nadaljnjega razglaša in uveljavlja pogoje višje sile zaradi izrednih razmer. " Gre zgolj za še eno obvestilo," je pojasnil generalni direktor Geoplina Alojz Stana. Rusija in Ukrajina bosta sicer poskušali bojno sekiro glede plina znova zakopati v soboto. Med polnočnim telefonskim razgovorom sta se ukrajinska premierka Julija Timošenko in njen ruski kolega Vladimir Putin dogovorila, da se bodo predstavniki obeh držav v soboto srečali v Moskvi in skušali doseči dogovor o pretoku plina čez ukrajinsko ozemlje. Prav vprašanje kraja srečanja je bilo sprva trn v peti Ukrajini, ki pa je vendarle pristala, da bo poslala pogajalce v rusko prestolnico. Ukrajinski predsednik Viktor Juščenko je še v sredo zavračal možnost srečanja v Moskvi, po njegovem bi bilo bolj ustrezno mesto za pogajanja Praga, saj Češka trenutno predseduje EU.

O gospodarski škodi, ki jo je utrpel Geoplin, je po besedah Stane preuranjeno govoriti. "Po normalizaciji razmer glede dobave ruskega plina bomo naredili analizo in ovrednotili stroške," je poudaril. Opozoril pa je, da so razmere iz dneva v dan težje.

Dan D je sobota
Ker so razgovori napovedani šele za soboto, to pomeni, da bo več stotisoč evropskih uporabnikov v 18 državah, tudi v Sloveniji, še kar nekaj dni ostalo brez plina, saj bo tudi po morebitnem dosegu dogovora in vnovični vzpostavitvi pretoka trajalo še vsaj dva dni, da bo plin dospel do vseh porabnikov.

Evropska unija, ki petino svojih plinskih potreb uvozi prek ukrajinskega plinovoda, je včeraj znova izrazila oster protest proti "neverjetnemu" postopanju Kijeva in Moskve, obenem pa pozvala evropska plinska podjetja, naj tožijo Gazprom in Naftogaz zaradi nedobav plina. Bruselj obe državi opozarja, da sta tik pred tem, da dokončno izgubita zaupanje Zahoda kot verodostojni dobaviteljici. O ukrepih pa EU še vedno molči.

Rusija svojo sosedo obtožuje, da namerno onemogoča pretok plina za ostalo Evropo, Ukrajina pa se brani, da Rusija v cevi spušča premalo plina za doseganje potrebnega pritiska, ki ga potrebujejo kompresorske postaje.

Kdo bo kaj plačal
Jabolko spora sicer še vedno ostaja nerešeno, saj državi nista dosegli dogovora o tem, po kakšni ceni bo Ukrajina plačevala za ruski plin in koliko bo Rusija odštela za to, da lahko ta energent prek ukrajinskega ozemlja črpa na Zahod. Ruski plinski monopolist Gazprom trdi, da mu je Ukrajina dolžna še 614 milijonov dolarjev za neplačane račune, poleg tega pa naj bi poslej Ukrajina za 1000 kubčnih metrov plina plačevala po 450 dolarjev, kar je skoraj toliko, kot plačujejo evropski potrošniki. Doslej je za isto količino plačevala le 179,5 dolarja. Ukrajina v zameno na "evropsko raven“ dviguje pristojbine za pretok plina.

Konzorcij za nakup tehnološkega plina
Ruski premier Vladimir Putin je evropskim odjemalcem ruskega plina predlagal oblikovanje konzorcija za nakup tako imenovanega tehnološkega plina, ki ga Ukrajina zahteva za zagotovitev pretoka ruskega plina prek svojega ozemlja do Evrope. Konzorcij bi po Putinovih besedah od Gazproma kupoval plin, ki je Ukrajini potreben za tranzit ruskega plina do Evrope, in ga nato takoj poslal Ukrajini.