Takšna so pravila za "čas med papežema"

Papež nima namestnika. V primeru njegove smrti katoliška cerkev ostane brez vodstva. Čeprav posle prevzame zbor kardinalov, je njegova oblast omejena na vodenje tekočih poslov, pripravo žalnih slovesnosti in papeževega pogreba ter organizacijo volitev novega voditelja rimskokatoliške cerkve.

Pravila za "čas med papežema" je reformiral papež Janez Pavel II. Neposredno po papeževi smrti mora kardinal kamerlengo zapečatiti delovne in osebne papeževe prostore. Funkcija preneha vsem visokim cerkvenim zastopnikom - državnemu tajniku in kardinalom prefektom.

Papež Frančišek je umrl danes zjutraj. V zadnjem obdobju je imel veliko zdravstvenih težav. Nazadnje se je v javnosti pojavil v nedeljo ob velikonočnem blagoslovu mestu in svetu. 

Na položaju pa zaradi vsakodnevnih nalog ostanejo kamerlengo, glavni spovednik in generalni vikar mesta Rim. Poseben položaj ima kamerlengo - od leta 2019 je na tem položaju Irec Kevin Farrell, ki potrdi papeževo smrt, postane najvišja avtoriteta v Vatikanu in do izvolitve novega papeža upravlja apostolski sedež. S pomočjo kardinalov, zbranih v splošnem zboru kardinalov, določi datum pokopa in izvolitve novega papeža - konklave.

Profimedia

Po papeževi smrti kamerlengo v soglasju s kardinali ureja, kar "okoliščine narekujejo v obrambo pravic apostolskega sedeža in za njegovo pravično upravljanje". Pri tem mu pomagajo trije kardinali, ki jih izžrebajo (po enega iz vrst škofov, duhovnikov in diakonov), predhodno pa se mora o pomočnikih izreči kardinalski zbor.

Kardinalski zbor zaseda v dveh kongregacijah, prva je splošna, druga pa posebna. Splošne se morajo udeležiti vsi kardinali, posebno pa sestavljajo kamerlengo in njegovi trije pomočniki. Kardinalski zbor mora določiti dan in uro ter kraj in način papeževega pokopa, ki mora biti praviloma med četrtim in šestim dnevom po smrti.

Konklave - izvolitev novega papeža - je običajno sledil med 15. in 20. dnem po papeževi smrti. Vendar pa je Benedikt XVI. spremenil pravilo, tako da se konklave lahko začne tudi prej, ko so v Vatikanu zberejo vsi kardinali, ki lahko volijo.

Glasujejo lahko kardinali, mlajši od 80 let.  Kardinali bodo v Siktinski kapeli, izolirani od zunanjega sveta, volili novega vodjo katoliške cerkve. Volitve trajajo vse dokler eden od kandidatov ne dobi dvotretjinske večine glasov. Glasujejo lahko največ štirikrat na dan - dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne. Če v treh dneh ne bodo izglasovali novega papeža, bodo glasovanje za en dan prekinili. Volitve se nato nadaljujejo in če papež še ni izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še sedem skrutinijev.

Kardinali bodo na lističe zapisali svoj glas in po vsakem glasovanju lističe zažgali. Črn dim pomeni, da papež še ni izvoljen, bel dim pa naznani izvolitev novega papeža. 

Reuters

Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega od dveh možnih načinov volitev: da papeža izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem glasovanju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev je potrebna absolutna večina glasov. Da je kandidat izvoljen za papeža, mora zbrati najmanj dve tretjini glasov.

Ko eden od kardinalov dobi potrebno število glasov, ga dekan kardinalskega zbora vpraša, ali sprejme papeški položaj. Če je odgovor pritrdilen, ga vpraša, kakšno ime si je izbral in s tem se konklave zaključi.

Nato najstarejši kardinal z balkona bazilike svetega Petra sporoči čakajoči množici: Habemus papam - Imamo papeža. Ta se nato prvič pojavi pred verniki v papeških oblačilih in podeli blagoslov urbi et orbi, mestu in svetu.

Vsaka zloraba postopka volitev se kaznuje z vnaprej izrečeno kaznijo izobčenja.

• Morda vas zanima tudi: Nadškof napovedal spremembe: Župnije po Sloveniji se bodo preoblikovale

dezurni@styria-media.si