Srbija ni naklonjena Haagu

Belgijec Serge Brammertz je januarja prevzel mesto glavnega tožilca in tako nadomestil Carlo del Ponte, ki se je osem let ukvarjala s srbskim vprašanjem vojnih zločincev iz devetdesetih let in vstopa v EU. To je njegov prvi uradni obisk v Srbiji, odkar je prevzel dolžnosti.

Srbijo je obiskal ravno v času, ko Srbi EU in Haagu niso ravno naklonjeni. Bruseljska podpora osamosvojitvi Kosova je namreč sprožila nacionalistična čustva, kar je vodilo v propad vladne koalicije.

Najbolj kritična pa je bila haaška oprostitev Ramuše Haradinaja, poveljnika kosovske osvobodilne vojske v vojni za neodvisnost Srbije, zaradi česar so bili ogorčeni celo prozahodni Srbi. Vsi v Srbiji verjamejo, da je bil Haradinaj kriv etničnih zločinov proti Srbom in nacionalisti pravijo, da takih odločitev ne morejo več prepuščati pristranskemu protisrbskemu sodstvu.

Ključna je aretacija obtožencev
Po srečanju s tožilcem srbskega sodišča za vojne zločine Vladimirjem Vukčevićevem je Brammertz povedal, da je na pogovorih vztrajal, da je treba aretirati Ratka Mladića, Radovana Karadžića, Stojana Župljanina in Gorana Hadžiča. Dejal je, da je aretacija štirih haaških obtožencev, ki so na begu, "ključnega pomena". Dodal je še, da je potreben večji napredek pri sodelovanju Srbije s haaškim sodiščem.

Brammertz se je sestal tudi s predsednikom srbskega nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasimom Ljajićem, sestal pa se bo še s predsednikom Srbije Borisom Tadićem in predsednikom srbske vlade Vojislavom Koštunico. Brammertz naj bi sredi maja predal poročilo o sodelovanju Srbije s haaškim sodiščem, v začetku junija pa naj bi ga predstavil osebno.