Posledica tega je, da nekdanji poveljnik vojske Republike srbske, čigar izročitev že več let zahteva Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, srbsko blagajno oklesti za dobrih 1,2 milijarde dolarjev na leto. Ogromen strošek naj bi bil v prvi vrsti posledica dejstva, da je Srbiji zaradi vojnega zločinca blokirana pot v Evropsko unijo, onemogočeno pa je tudi uresničevanje drugih zunanjepolitičnih ciljev.
Neposredni strošek 10 tisoč operativcev, ki vsak dan iščejo sled, ki bi jih utegnila pripeljati do Mladića, na leto nanese med 10 in 12 milijonov evrov, poroča srbski časnik B92. "Dejstvo, da Ratko Mladić in Goran Hadžić še nista v Haagu, Srbijo stane ogromno v gospodarskem, političnem in moralnem smislu," dodaja Vekarić.
Nagrada cenejša od iskanja
Srbski minister za delo in socialno politiko ter predsednik Nacionalnega sveta za sodelovanje s haaškim sodiščem Rasim Ljajić je zatrdil, da operativno osebje, ki išče Mladića, vsak dan stane med 15 tisoč in 30 tisoč evri, kar je na ravni nagrade za informacijo, ki bi privedla do Mladićevega prijetja. "Tudi če za informacijo v trenutku plačamo 10 milijonov evrov, je to cenejše od milijarde evrov," je povedal Ljajić.
Če bi haaškega obtoženca postavili na hladno, bi imela gospodarsko obubožana država dostop do sredstev EU, ki segajo tudi do milijarde evrov visoko, je prepričan Ljajić. Srbski mediji poročajo, da bi tovrstna finančna injekcija standard Srbije dvignila na višino standardov preostalih članic EU. "S tem bi bila Srbija tudi neprimerno zanimivejša za tuje naložbe, odprla bi se nova delovna mesta, ki bi tako z davkom napolnila proračun," končuje Vekarić.
