Srbsko tajno službo vodil agent Cie

Ameriški časnik Los Angeles Times navaja, da je Cia haaškemu sodišču izročila zaupen dokument, ki priča o Stanišićevem prispevku in pomoči. Dokument je še naprej zapečaten, vendar je upokojeni agent CIA William Lofgren, ki je leta 1992 tudi prvi stopil v stik s Stanišićem, povedal, da je agencija sodišču dokument poslala zato, da bi pokazala, da je domnevno zlobna oseba naredila tudi veliko dobrega.

Lofgren sicer ne poskuša zanikati obtožb na račun Stanišića na haaškem sodišču, kjer je obtožen vojnih zločinov na Hrvaškem in v BiH. "Vendar ne glede na obtožnico obstajajo stvari, ki so prispevale h končanju sovražnosti in vzpostavitvi miru v BiH," je dejal nekdanji agent Cie.

Cia in Stanišić brez komentarja
Stanišić preko svojega odvetnika ni želel komentirati teh navedb, pri čemer se je skliceval na prepoved komuniciranja z mediji s strani haaškega sodišča. Cia prav tako ni želela komentirati trditev o dokumentu. Glede na to, da gre za zaupno vsebino, bo haaško sodišče dokument lahko obravnavalo le na zaprti obravnavi.

Razkrival dejavnosti Miloševića
Los Angeles Times še navaja, da je Stanišić v času, ko je sodeloval s Cio, na sestankih na ladjah in splavih na Savi razkrival podrobnosti o dejavnostih Slobodana Miloševića in ljudi okoli njega ter zagotavljal informacije o krajih, kjer so bili talci zveze Nato. Stanišić je operativcem CIA tudi pomagal pri iskanju skritih grobišč in pri vzpostavljanju njene mreže tajnih baz v BiH.

Trditve temeljijo na številnih pogovorih s sedanjimi in nekdanjimi predstavniki obveščevalnih služb ZDA in Srbije, kot tudi na dokumentih, v katere je imel časnik vpogled, med drugim v dokumente srbske obveščevalne službe in besedilo na sedmih straneh, ki ga je Stanišić napisal v haaškem priporu. V njem je napisal, da je poskušal vplivati na Miloševića, da bi bil bolj pomirjen, in da je za ublažitev krize sodeloval s Cio.