"Ob tesnem usklajevanju med mano in ameriškim predsednikom Trumpom ter med izraelsko in ameriško vojsko bomo nadaljevali z napadi na Iran. Njihov režim je šibkejši kot kdaj koli prej - Izrael pa je močnejši kot kdaj koli prej," je Netanjahu povedal v videoposnetku, ki ga je objavil njegov urad.
"Skupaj z našimi ameriškimi prijatelji nadaljujemo z napadi na teroristični režim v Iranu. Pobijamo poveljnike, bombardiramo mostove in napadamo infrastrukturo," je še povedal med oceno razmer v štabu poveljstva izraelskih sil v Tel Avivu, poroča izraelski časnik Times of Israel.
Netanjahu je dodal, da so izraelske zračne sile uničile 70 odstotkov iranskih zmogljivosti za proizvodnjo jekla.
Zaradi vala napadov so v Iranu v četrtek zaustavili delovanje dveh največjih jeklarn, sta sporočili podjetji Khouzestan Steel in Mobarakeh, ki v osrednji iranski provinci Isfahan upravlja enega največjih industrijskih kompleksov v državi.
Izraelski premier je komentiral tudi ofenzivo v Libanonu in dejal, da še naprej "odločno napadajo" proiransko oboroženo gibanje Hezbolah.
Številne evropske države so v sredo v skupni izjavi pozvale h končanju vojaških operacij v Libanonu, Združeni narodi pa so izrazili skrb glede konflikta med Izraelom in Hezbolahom na jugu Libanona, ki bi lahko po njihovi oceni trajalo dlje časa in privedlo do nove okupacije.
Trump bi odprl Hormuško ožino
Z malo več časa bi lahko brez težav odprli Hormuško ožino, je danes sporočil predsednik ZDA Donald Trump. Strateško pomembna pomorska pot na Bližnjem vzhodu, ki jo je Iran skoraj v celoti blokiral v odgovor na izraelsko-ameriške napade, še vedno ostaja zaprta za veliko večino plovil.
Hormuška ožina je pomembna svetovna pot za prevoz nafte in plina, pa tudi gnojil in drugih dobrin, ki jih države izvažajo prek Perzijskega zaliva. Zaradi skoraj popolnega zaprtja ožine so cene energentov in drugih dobrin od 28. februarja, ko sta ZDA in Izrael napadla Iran, po vsem svetu močno poskočile.
Dlje kot bo promet skozi Hormuško ožino oviran, hujše bodo posledice za svetovno gospodarstvo, kot so v zadnjih tednih posvarili številni strokovnjaki.
Zunanji ministri približno 40 držav so v četrtek na zasedanju prek videopovezave, ki ga je vodila britanska ministrica Yvette Cooper, razpravljali o možnostih za ponovno odprtje Hormuške ožine. Številne države, tudi Slovenija, so izrazile pripravljenost prispevati k zagotavljanju varnosti v ožini.
Trump je pred tem v sredo znova pozval države, ki so odvisne od nafte, ki potuje skozi ožino, naj se opogumijo in same zavzamejo to pomorsko pot.
Večina tranzita prek ožine, opravljenega od 1. marca, so predstavljale ladje, ki so prihajale iz Irana ali so bile vanj namenjene. Nekatere so bile povezane z Združenimi arabskimi emirati, Indijo, Kitajsko ali Savdsko Arabijo.
Število ladijskih prevozov skozi Hormuško ožino naj bi se v zadnjih dneh nekoliko povečalo, danes jo je prečkala kontejnerska ladja Kribi, ki pluje pod zastavo Malte, a je v lasti francoske družbe CMA CGM. Prvič po zaprtju je ožino danes prečkal tudi japonski tanker z utekočinjenim zemeljskim plinom.
Slovenija sedaj drži štango tem zionističnim teroristom?
Ne bo miru, dokler na bv ne zradirajo židov. Do zadnjega.
Skrajni čas, da de ves islamski svet združi in to sionistično rak rano bv zradirajo za vedno.