Predsednik vlade Borut Pahor je za torek sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank in poslancev narodnih skupnosti. Kot so sporočili iz kabineta premiera, bodo na srečanju govorili o dopolnjenem osnutku sporazuma o reševanju spora med Slovenijo in Hrvaško, ki ga predlaga evropski komisar za širitev Olli Rehn.

Najnovejšega kompromisnega predloga, ki ga je Rehn v sredo predstavil zunanjima ministroma Slovenije in Hrvaške Samuelu Žbogarju in Gordanu Jandrokoviću, javnosti še niso razkrili. Po navedbah virov v Bruslju predvideva, da naj bi o mejni črti odločal mednarodni arbitražni tribunal, o koriščenju pomorskih območij in stiku Slovenije z odprtim morjem pa naj bi se odločalo na podlagi mednarodnega prava, dobrososedskih odnosov in ob upoštevanju načela pravičnosti. Po njem naj bi bilo v arbitražnem tribunalu pet članov: po enega naj bi izbrala Ljubljana in Zagreb ločeno, preostale tri pa skupaj. Če se ne bi mogla dogovoriti, naj bi o njih odločil predsednik Meddržavnega sodišča v Haagu. Predlog, ki bi hkrati omogočil nadaljevanje pogajanj Hrvaške z EU, naj bi tudi predvideval vnaprejšnjo zavezo slovenskega in hrvaškega parlamenta, da bosta sprejela odločitve posrednikov.

Predlog je Hrvaška diplomatska zmaga
"Hrvaška ima razloge za zadovoljstvo in za sprejetje najnovejšega predloga evropskega komisarja Ollija Rehna, a niti Slovenija nima razloga, da bi ga zavrnila," piše v odzivih na Rehnov predlog Jutarnji list. "Kompromis je sprejemljiv za Hrvaško zaradi tega, ker bodo po omenjenem predlogu pravni strokovnjaki (arbitri ali sodniki) urejali vprašanje obmejne črte po načelih mednarodnega prava. Pri tem ni vztrajala le Hrvaška, temveč tudi mnoge članice EU, ki si ne želijo izjem pri takšnih vprašanjih. Da je potrebno iskati rešitev čim bolj s pravno in ne s politično pomočjo, je predvsem zahtevala Francija," piše dopisnik Jutarnjega lista iz Bruslja.

Diplomatska zmaga Hrvaške
Dodaja, da lahko Hrvaška zadnji Rehnov predlog razglasi za nekakšno diplomatsko zmago, sicer pa ne bo poražencev in ne bi smelo biti nobenega zmagoslavja. "Hrvaška je izgubila že pet mesecev v pogajalskem procesu. Kaj pa lahko pomeni nekaj mesecev v omenjenem procesu, najbolj kaže tisto, da bi Hrvaška lahko že letos postala polnopravna članica, če bi pogajanja namesto oktobra odprla marca 2005," dodaja zagrebški časnik.

Jutarnji list ocenjuje, da je novi Rehnov predlog dobra priložnost tudi za Slovenijo ne glede na vidno zadržanost Ljubljane. Kot opozarja, ni treba pozabiti, da ne bo možno prejudicirati končne rešitve, ki jo bo podala arbitraža, zato pa ni poražencev in zmagovalcev.

Novi list pa opozarja, da se je treba umakniti evforiji, ker hrvaška vlada vidi določeno past v formulaciji, ki govori o uporabi morja in stika Slovenije z odprtim morjem. Če to pomeni teritorialni stik, so v vladi prepričani, da gre za vrnitev na sporazum Račan-Drnovšek, česar Hrvaška nikoli ne bo sprejela. Politični boj še ni končan, poudarja Novi list v ločenem komentarju. Pojasnjuje, da je "treba Rehna in trio Francija-Češka-Švedska nenehno vleči za rokav kot nogometnega sodnika in opozarjati na vsak poskus tekmeca, da s sprenevedanjem nepovratno porabi čas naše EU tekme".

Hrvaška zmaga bi odnesla Pahorja
Reški časnik ocenjuje, da slovenski premier Borut Pahor nima veliko manevrskega prostora, ne da bi tvegal premierski stolček, ter bo "zagotovo zaigral na karto zavlačevanja in oviranja Rehnovega načrta, da bi preprečil resnično hrvaško zmago, ki se bo zgodila z deblokado naših pogajanj". Dodaja, da je treba biti posebej previden, ker gre za ranjenega leva.

Hrvaška je, kot pravijo vladni viri, prepričana v deblokado pogajanj do začetka junija, izpostavlja Večernji list. Dodaja, da predstavlja del Rehnovega predloga, ki govori o "stiku Slovenije z odprtim morjem", verjetno častno odstopnico za Slovenijo, če ne bo nepredvidenih političnih oviranj, vpletenih v tako imenovano načelo pravičnosti.