'Tito spolno občeval z moškim'

Če lahko verjamemo ustaškemu biltenu Viesti, ki je v svojem času služil za obveščanje ustaškega poveljniškega kadra, naj bi bila predstava o Titu kot nepopravljivem ženskarju skaljena. Pod naslovom Iz tajnega življenja Josipa Broza je bilten 12. avgusta 1944 objavil pričevanje neimenovanega tehnika, ki je daljnega leta 1931 vodil gradnjo mostu čez reko Bednje v neposredni bližini Lepoglave. V tistem času je tam prestajal kazen tudi Tito. Navajamo pričevanje tehnika:

"Poleg političnih razprav je bila Brozu najbližja tema o seksualnih problemih ... Poleg mostu sem imel zgrajeno barako, ki je služila kot sprejemnica cementa in kjer mi je kaznjenec Anton Belobrajić, sicer zidar, oblikoval betonske konzole za naslon mostu. Prav Antona je Broz pogosto obiskoval in za zaprtimi vrati ostajal dalj časa. Neobičajni obiski so mi postali sumljivi, tako da sem nekega dne iz radovednosti pogledal skozi odprtino v steni. Bil sem priča grozljivemu prizoru, saj je Broz spolno občeval z Belobrajićem. Po odhodu Broza sem Antona vprašal, kako to, da ima tako gnusen odnos s človekom, a mi je ta preprosto odgovoril, da nima denarja, Broz pa mu dobro plačuje."

Namerno blatenje
Danes je nemogoče potrditi avtentičnost teh navedb, vendar pa zgodovinske listine navajajo, da je Tito takrat dejansko prestajal kazen v Lepoglavi in da je bil kasneje pomiloščen. Seveda se obenem predpostavlja tudi namerno blatenje Tita, saj so ga želeli ustaški nasprotniki pred očmi javnosti za vsako ceno diskreditirati.

Sicer je opis neprijetnega dogodka le eden v vrsti novih odkritij, ki jih novinar in publicist Zvonimir Despot navaja v svoji novi knjigi Tito, skrivnosti vladarjev, s podnaslovom Najnovejša priloga biografije Josipa Broza, ki naj bi v tednu dni izšla v prilogi hrvaškega časnika Večernji list. Knjiga temelji na novih, ekskluzivnih materialih iz hrvaških, beograjskih in ameriških arhivov, ki na vladarjev lik in njegovo življenjsko delo mečejo povsem novo luč.

Goreč ateist
Tita so jugoslovanski mediji prikazovali na različne načine, vendar pa je bilo vse podrejeno ustvarjanju in izražanju močnega kulta osebnosti. Kakšen je bil vladar v resnici, razkrivajo prav dokumenti iz beograjskih arhivov. Zagotovo ni več dvoma o eni stvari – bil je goreč ateist. Veliko je bilo razprav o tem, ali je bil Hrvat, Slovenec, Jugoslovan, nekaj povsem tretjega ali vse skupaj.

Tito je na to temo leta 1963 povedal naslednje: "Ljudje ne morejo zanikati svoje nacionalne pripadnosti, kakor jim tudi nihče ne more vsiliti, naj bodo Srbi, Hrvati, Slovenci, Makedonci in Črnogorci, če narodne pripadnosti ne občutijo. V naših dokumentih bi bilo treba zamenjati mnogo stvari."