Tri dni pred volitvami hrvaški analitiki napovedujejo zgolj, da večine v parlamentu ne bo dobila nobena od koalicij. V Domoljubni koaliciji je osem strank, v Hrvaška raste pa pet. Hrvaška politična scena se je v zadnjih mesecih popolnoma polarizirala in tako se bosta na nedeljskih volitvah spopadli dve politični koaliciji, desnosredinska Domoljubno koalicija s HDZ, in levosredinska Hrvaška raste z vladajočo Socialdemokratsko stranko.
Osebni napadi in dezinformacije
Glavna akterja kampanje sta tako predsednik HDZ Tomislav Karamarko in Zorana Milanović, predsednik SDP. Oba sta v nakrajši kampanji doslej intenzivirala osebne napade, žalitve in dezinformacije.
Milanovič izkoristil vse možnosti
Še spomladi je sicer kazalo na gladko zmago HDZ in njene Domoljubni koalicije, vendar je levosredinska koalicija Hrvaška raste z vladajočo stranko na čelu s številnimi populističnimi potezami, kot so olajšave posojilojemalcem v švicarskih frankih, odpis dolgov socialno najbolj ranljivim prebivalcem in božičnice upokojencem, nadoknadila velik zaostanek.
Milanović je izkoristil tudi begunsko krizo, ostro nastopil tako do srbskega kot madžarskega premiera. Dodatni plus mu je prinesel odstop od arbitražnega sporazuma s Slovenijo, ko je lahko okrepil domovinsko retoriko, sicer značilno za HDZ. Analitiki so ocenili, da hoče Milovanovič biti desničar na socialdemokratski način
Karamanko ni hotel na soočenja
Svojega tekmeca predsednika HDZ Tomislava Karamarka je v predvolilni tekmi označil za najšibkejši člen Domoljubne koalicije. Karamarko se je - podobno kot v saborskih razpravah - tudi med kampanjo izognil predvolilnemu televizijskemu soočanju z neposrednim tekmecem za premierski položaj.
Milovanović prevzel pobudo
"Milanović je popolnoma prevzel pobudo," ocenjuje komentator Večernjega lista Ivan Hrstić. Poudarja, da bo relativno tesen izid volitev z možnostmi za različne politične dogovore po volitvah velik uspeh za Milanovića, ki je bil še pred nekaj meseci "popolnoma odpisan".
Profesor na zagrebški Fakulteti za politične vede (FPZ) Tihomir Cipek pa zagon SDP pred volitvami ni samo posledica predvolilne kampanje, temveč tudi letošnjih pozitivnih gospodarskih kazalcev. Levosredinska koalicija se lahko pohvali s padanjem brezposelnosti, krepitvijo industrijske proizvodnje in rekordno turistično sezono.
Vloga malih strank
Kot dodaja, bo za volilni uspeh koalicije Hrvaška raste ključno, ali bodo manjše stranke levice in leve sredine, kot so Trajnostni razvoj Hrvaške (ORaH), Naprej Hrvaška - Progresivna zveza (NH-PS), Narodna stranka - reformisti (NS-R), uspele preseči petodstotni prag za vstop v parlament.
"Vsaka od teh strank bo dobila kakšen odstotek, če ne bodo uspeli priti v sabor, pa bodo njihove glasove dodali zmagovalcem v volilnih enotah. Dvomim, da bo SDP dobila volitve, če bo zmagala le v treh ali štirih od desetih volilnih enot," je povedal. Tudi če bodo manjše stranke levice in leve sredine dobile po enega ali dva poslanca, je vprašanje, ali bo to dovolj za obstanek levosredinske koalicije na oblasti.
Kdo bo mandatar?
"Če bo imela koalicija na čelu s HDZ pet ali več poslanskih mandatov prednosti, kar je povsem mogoče, bo predsednik HDZ Tomislav Karamarko verjetno novi mandatar. Če bo prednost tri ali manj mandatov, ima Milanović realno priložnost, da dobi mandat," meni Hrstić.
Volilni uspeh SDP bo po njegovem mnenju bolj odvisen od volilne udeležbe in uspeha tretjih strank. Volilna udeležba bo odvisna od tega, kako uspešni bosta HDZ in SDP pri spodbujanju volivcev, naj pridejo na volišča. To počneta tudi s strašenjem svojih volivcev pred "rdečo" ali "črno" oblastjo.
Udeležba se je na hrvaških parlamentarnih volitvah s prek 70 odstotkov leta 2000 skrčila na manj kot 62 odstotkov leta 2011. Vse več državljanov volitve ne zanimajo, ker so razočarani nad političnimi elitami.
dezurni@zurnal24.si
