Svet
3016 ogledov

Grožnje so se uresničile, Trump udaril po Kitajski

Delavci
1/3
Shutterstock
Minuto po polnoči po vzhodnoameriškem času so stopile v veljavo višje carine ZDA na uvoz iz Kitajske, pred tem pa se je končal prvi dan zadnjega kroga trgovinskih pogajanj med delegacijama obeh držav v Washingtonu, ki se bodo nadaljevala še danes. Kitajci so v ZDA poslali namestnika premierja Liu Heja.

Prvi dan tokratnega kroga pogajanj med kitajsko in ameriško delegacijo, v kateri sta trgovinski predstavnik Robert Lighthizer in finančni minister Steven Mnuchin, se je končal brez izjav za javnost in se bo nadaljeval danes, ko že velja odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa o zvišanju carin na 200 milijard dolarjev kitajskega uvoza z desetih na na 25 odstotkov.

Liu He je ob prihodu v Washington kitajskim medijem povedal, da višanje carin škodi obema stranema. "Prišli smo pod pritiskom in to kaže na največjo iskrenost Kitajske in željo, da iskreno, samozavestno in racionalno rešimo določene nesporazume ali razlike med Kitajsko in ZDA. Mislim, da upanje obstaja," je dejal.

Trump je v četrtek novinarjem dejal, da je dobil čudovito pismo od kitajskega kolega Xi Jinpinga, vendar tudi, da že pripravlja dokumentacijo za avtorizacijo višjih, 25-odstotnih carin na še 325 milijard dolarjev uvoza iz Kitajske.

Trumpova odločitev o zvišanju carin in grožnja z novimi carinami je posledica prepričanja ameriške strani, da se Kitajci ne pogajajo v dobri veri. Trump je dejal, da so bili že blizu dogovora, vendar pa so Kitajci sprožili pogajanja o že dogovorjenem, česar ne more dovoliti. "Bomo pač spet začeli doma delati izdelke, ki jih sedaj uvažamo iz Kitajske," je dejal Trump.

Delavci v kitajski tovarni Foxconn, kjer izdelujejo večino Applovih mobilnih tel | Avtor: Reuters Reuters

Višje carine ne veljajo za kitajsko blago, ki je bilo do minute po polnoči po vzhodnoameriškem času, kar je minuta po 6. uri po srednjeevropskem, že na poti proti ZDA. Pogajanja se danes nadaljujejo, vendar pa v pričakovanju povračilnih ukrepov Kitajske.

Trgovinsko vojno je Trump začel 8. marca lani, ko je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz jekla in 10-odstotnih na uvoz aluminija v ZDA. Te carine niso bile usmerjene le proti Kitajski, v veljavo pa so stopile 23. marca lani. Dan prej je Trump iz ukrepa začasno izvzel vrsto držav, a ne Kitajske.

Trgovinska vojna je dobila nove razsežnosti 6. julija lani, ko so ZDA po vrsti izrečenih groženj in kljub nekaterim poskusom dogovora uvedle 25-odstotne carine na okoli 34 milijard dolarjev vreden uvoz kitajskih strojev, elektronike in visokotehnološke opreme. Kitajska je odgovorila s svojimi carinami v isti višini, med drugim na kmetijske proizvode ter avtomobile. Obe državi sta se tudi pritožili na Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO).

23. avgusta lani so ZDA ocarinile še za 16 milijard dolarjev kitajskega uvoznega blaga. Kitajska je znova odgovorila v enaki meri in uvedla 25-odstotne carine na izdelke, kot so motorji Harley Davidson, viski in pomarančni sok.

24. septembra 2018 je Washington Kitajski naložil 10-odstotne carine na še 200 milijard njenega izvoza v ZDA. Peking je s carinami obremenil za 60 milijard dolarjev ameriškega blaga.

Volkswagnovi delavci s tehnološkimi 3D očali | Avtor: Volkswagen Volkswagen

Trump in njegov kitajski kolega Xi Jinping sta se nato decembra lani v Argentini dogovorila o trgovinskem premirju v času nadaljevanja trgovinskih pogajanj. Trump je postavil 1. marec kot rok za dogovor, sicer naj bi carine na 200 milijonov dolarjev kitajskega uvoza zvišal z desetih na 25 odstotkov.

Pred iztekom roka je ameriški predsednik sporočil, da bo zaradi doseženega napredka v pogajanjih z zvišanjem carin še počakal. V nedeljo pa je presenetil z obtožbami, da se kitajska stran ne drži že dogovorjenega in napovedal, da bo carine zvišal z današnjim dnem.

Po trditvah ameriških pogajalcev naj bi Kitajska odstopila od zaveze po spremembi zakonodaje, ki zadeva krajo intelektualne lastnine in trgovinskih skrivnosti, prisilne transferje tehnologije, omejevanje konkurence in dostopa do finančnih storitev ter manipulacije valute. ZDA zahtevajo trdno zavezo, da se bo zakonodaja ustrezno spremenila.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 2
  • Ehnaton 08:37 10.maj 2019.

    To počne tako zaničevani s strani slovenske levičarske intelektualne elite Trump za rešitev popolnoma zgrešene prejšnje politike zahoda do Kitajske, predvsem glede zaščite intelektualne lastnine.