Tudi Edwards se poslavlja

Odstop nekdanjega senatorja iz Severne Karoline Johna Edwardsa je precejšnje presenečenje, saj je kljub vrsti porazov v dosedanjih strankarskih volitvah napovedoval vztrajanje do konvencije, kjer bi potem s svojimi delegati poskušal vplivati na izbiro zmagovalca. Doslej jih je sicer zbral le okrog 60, za zmago pa je potrebnih 2025.

Iz zmernega južnjaka v izrazitega levičarja
Edwards se je za tokratno predsedniško kampanjo prelevil iz zmernega južnjaka v izrazitega levičarja, borca za pravice revnih proti vplivu posebnih interesov oziroma washingtonskih lobistov. Senatorko iz New Yorka Hillary Clinton in senatorja iz Illinoisa Baracka Obamo je prisilil, da sta se premaknila bolj na levo in tudi sama kmalu za njim objavila načrt zdravstvene reforme. Odločitev o odstopu od kampanje je minuli teden pospešil poraz v Južni Karolini, kjer se je rodil in kjer je zmagal leta 2004, ko se je prav tako potegoval za demokratsko predsedniško nominacijo in postal podpredsedniški kandidat senatorju iz Massachusettsa Johnu Kerryju. Za zdaj ne namerava podpreti ne Clintona ne Obame, vendar pa bo od njiju zahteval zvestobo progresivnim načelom demokratske stranke, ki jih je zastopal sam.

Poslovil se bo tudi Giuliani

Poleg Edwardsa je s predsedniške tekme odstopil tudi Giuliani. © AFP

Premiki se dogajajo tudi na strani republikancev. Svoj odstop je namreč napovedal tudi Rudy Giuliani, za katerega je postalo jasno, da mu ne preostaja drugega kot odstop, potem ko je v torek na strankarskih volitvah republikancev na Floridi zasedel le tretje mesto za zmagovalcem, senatorjem iz Arizone Johnom McCainom , in nekdanjim guvernerjem Massachusettsa Mittom Romneyjem . Nekdanji župan New Yorka Giuliani je lani še vodil v nacionalnih anketah kot najboljša možnost republikancev, da na splošnih volitvah premagajo demokratskega izbranca ali izbranko, nato pa se je odločil za precej nenavadno vodenje kampanje.

Največ upov je namreč usmeril v Florido, kjer je dosegel le tretje mesto, medtem ko je volitve v Iowi in New Hampshiru precej zanemaril. Sicer pa se Američani Giulianija najbolj spominajo po  odločnem odzivu na teroristične napade 11. septembra 2001 v New Yorku, vendar pa je bil za republikance vedno pomanjkljiv kandidat zaradi svojega podpiranja pravic homoseksualcev, splava in priseljencev in zaradi nasprotovanja pravici do orožja, kar je sicer med kampanjo malce prilagodil.

Na Floridi slavila McCain in Clintonova

McCain si je močno povečal možnosti za zmago. © Reuters

Demokratska predsedniška kandidatka Hillary Clinton je sicer zmagovalka strankarskih volitev na Floridi. Za las je uspelo tudi senatorju iz Arizone Johnu McCainu . Hillary Clinton je že po 40 odstotkih preštetih glasov vodila pred senatorjem iz Illinoisa Barackom Obamo za okoli 200 tisoč glasov oziroma dvajset odstotkov. Po preštetih 90 odstotkih glasov jih je zbrala 50 odstotkov, Obama 33 in John Edwards 15. Izid za demokrate na Floridi sicer ne šteje zaradi spora med državnim in nacionalnim vodstvom stranke in Clintonova ni osvojila nobenega delegatskega glasu za strankarsko konvencijo. Demokrati Floride so razpisali volitve pred petim februarjem (kljub prepovedi nacionalnega vodstva stranke) in kandidati so se dogovorili, da na Floridi ne bodo vodili kampanje. Sprli so se tudi republikanci, vendar pa je nacionalno vodstvo stranke državi pustilo 57 od skupno 114 delegatskih glasov in volitve štejejo.

Ključna zmaga za McCaina
Po 38 odstotkih preštetih glasov jih je McCain zbral 34 odstotkov in si tako pridobil vseh 57 delegatskih glasov za konvencijo. Nekdanji guverner Massachusettsa Mitt Romney je zbral 32 odstotkov glasov, nekdanji župan New Yorka Rudy Giuliani 16 odstotkov in nekdanji guverner Arkansasa Mike Huckabee 13 odstotkov. McCain si je tako močno povečal možnosti na republikanski tekmi, na kateri je zdaj njegov glavni tekmec Romney. Giuliani je vse upe za nadaljevanje doslej slabe kampanje položil na Florido in tretje mesto ni dovolj, saj mu je doslej uspelo osvojiti le en delegatski glas za konvencije.