Na različnih koncih sveta se ukvarjajo s povsem nasprotujočimi si vremenskimi težavami – v obeh primerih pa že štejejo smrtne žrtve.
Del ZDA, severozahod in jug, je zajelo hudo snežno neurje. Od ponedeljka je zaradi ledenega dežja
in snega umrlo že najmanj 23 ljudi, več kot milijon ljudi pa je ostalo brez električne energije in
ogrevanja. Najhuje je na jugu države, kjer takih razmer niso vajeni. S težavami se soočajo tudi v
prometu – odpovedali ali prestavili so številne lete, nekatere ceste pa so zaradi poledenelosti
povsem neprevozne. Bodrijo pa napovedi vremenoslovcev – ti menijo, da bo neurji konec že danes ali
v petek.
|
|
|
|
Zaradi izjemno visokih temperatur je možnost požarov še večja. Vsakršen odprt
ogenj v naravi je zato strogo prepovedan. © Reuters
|
|
Najhujša vročina v zadnjih 100 letih
Po jugu Avstralije pa pustoši vročinski val. Več kot 10.000 gospodinjstev je ostalo brez elektrike. V železniškem prometu je zavladal kaos, saj se zaradi vročine krivijo tiri. Državni meteorološki urad je napovedal, da bodo temperature vztrajale krepko nad 40 stopinj Celzija kar šest dni. To pa pomeni najhujši vročinski val na tem območju v zadnjih 100 letih. Zdravstveni delavci ljudem svetujejo, naj se zadržujejo v hišah, uporabljajo klimatske naprave in poskrbijo, da popijejo dovolj tekočine. Zaradi vročine sta do zdaj umrla najmanj dva človeka.
Posledica podnebnih sprememb
Strokovnjaki so prepričani, da lahko take vročinske valove pripišemo kar sami sebi. "Taki pojavi se skladajo s klimatskimi spremembami, vse to se sklada z napovedmi znanstvenikov. Enajst najbolj vročih poletji v zgodovini je bilo v zadnjih dvanajstih letih. Opažamo tudi, predvsem v južnih delih Avstralije, da pade veliko manj padavin," je dejala avstralska ministrica za podnebne spremembe Penny Wong .
