Ameriški pogajalec za Afganistan Zalmay Khalizad je napovedal, da bo ta teden na pogajanjih s talibani v Dohi pritisnil na njih, naj ustavijo vojaško ofenzivo. Pozval jih bo k prekinitvi ognja in k iskanju rešitve za pogajalsko mizo. Poskušal bo oblikovati tudi skupen mednarodni odgovor na poslabševanje situacije v Afganistanu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Talibani so po majski napovedi umika zavezniških sil iz Afganistana do 11. septembra letos sprožili silovito vojaško ofenzivo. V zadnjih dneh in tednih nizajo številne uspehe na bojišču. Zavzeli so že šest glavnih mest provinc, številne pa oblegajo. Napade izvajajo tudi v Kabulu. Vse bolj se zdi, da jih vladna afganistanska vojska ni sposobna zaustaviti brez tuje pomoči.
V Washingtonu zaskrbljeni, ampak ...
V Washingtonu obžalujejo, kar se dogaja in da so v teh spopadih žrtve številni civilisti. Zaskrbljeni so tudi zaradi poročil o grozodejstvih in kršitvah človekovih pravic. Poleg tega menijo, da rešitve za trajen mir v Afganistanu ni mogoče doseči z vojaškimi sredstvi, ampak samo za pogajalsko mizo, poudarjajo v State Departmentu. Podobno menijo tudi v Natu.
A kljub temu ne nameravajo ustaviti svojih načrtov, da se ameriška vojska iz Afganistana umakne do konca avgusta. "Odločitev za umik je bila sprejeta ob polnem zavedanju, da se lahko zgodi to, kar se dogaja zdaj," je za AFP povedala Laurel Miller, ki je bila do leta 2017 posebna odposlanka ZDA za Afganistan in Pakistan.
Tudi predsednik ZDA Joe Biden je prejšnji mesec dejal, da podaljševanje ameriške vojaške prisotnosti ne bi spremenilo situacije v Afganistanu. "Skoraj 20 let izkušenj nam je pokazalo, da 'samo še leto' bojevanja v Afganistanu ni rešitev, ampak recept, da tam ostanemo za vedno," je dejal. ZDA so v Afganistanu izpolnile svoj cilj, zaradi katerega so sploh odšle v Afganistan po terorističnih napadih 11. septembra 2001 - poraziti teroristično mreži Al Kaida, ki so jo podpirali tudi talibani.
Vojaška podpora Afganistanu pod vprašajem
ZDA in zavezniki v Natu bodo sicer še naprej pomagali pri usposabljanju in opremljanju afganistanske vojske, vprašanje pa je, ali jo bodo še naprej vojaško podpirali, zlasti s podporo iz zraka. V Washingtonu zaenkrat odločitve glede tega, ali bodo ameriška letala še bombardirala talibane v Afganistanu tudi po 31. avgustu, še niso sprejeli. Letalske operacije naj bi bile omejene le na "protiteroristične operacije", navaja AFP.
Talibani se medtem ne ozirajo na mednarodna opozorila in prošnje, ampak pospešeno izvajajo svoje načrte za prevzem oblasti v državi. Vse bolj kaže, da jim bo uspelo zavzeti tudi največje mesto na severu Mazar-i-Šarif, s čimer bi vladna stran izgubila nadzor nad celotnim območjem, ki je bilo sicer vedno proti talibanom. Vladne sile so v hudih težavah tudi v provincah Kandahar in Helmand na jugu, ki veljata za utrdbi talibanskega gibanja. Z območij pa beži na tisoče civilistov.
